Črnogorsko spajanje

Pod oboki črnogorske kulture doni predlog združitve Ministrstva za kulturo z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Predlog je med črnogorskimi kulturniki naletel na neodobravanje. Skupina Kultura korektiv oziroma Neodvisna kulturna scena Črne gore je v znak nestrinjanja preteklo nedeljo mandatarju Zdravku Krivokapiću, predsedniku skupščine Aleksi Bečiću in poslancem poslala odprto pismo,

v katerem opozarja na zgrešenost omenjenega predloga. Več o Kultura korektivu, predlogu ministrstva in odprtem pismu pove umetnica Lenka Đorojević. 

Izjava

Združitev dveh do sedaj ločenih ministrstev ni edini kontroverzni predlog koalicije. Prav tako kontroverzna je ministrska kandidatka Vesna Bratić, sicer javnosti nepoznana univerzitetna profesorica angleščine. Po mnenju piscev odprtega pisma Bratić ni strokovno usposobljena niti na področju kulture niti na področju šolstva, znanosti ali športa. Poleg strokovne neustreznosti so mnogo prahu dvignile tudi njene objave na Facebooku z nesporno srbsko nacionalistično vsebino. Še posebej odmevna je bila objava, v kateri je Bratić hrvaškega novinarja Borisa Dežulovića oklicala za, citiramo, “đubre ustaško”.

Pisci odprtega pisma tako poleg ohranitve Ministrstva za kulturo zahtevajo imenovanje ministrice oziroma ministra s primernimi strokovnimi referencami. Komentira Đorojević.

Izjava

Pisci odprtega pisma proti destruktivni politiki, ki bi po mnenju Kultura korektiva kulturo močno centralizirala, obenem pa delavce in delavke v kulturi izpostavila še večji prekarizaciji in družbeni marginalizaciji, so na ministrstvo naslovili štiri zahteve: strokovno primernost ministra oziroma ministrice za kulturo, transparentnost nacionalnih in občinskih kulturnih razpisov, depolitizacijo in aktiviranje svetovalnih teles znotraj kulturnih institucij in ministrstva ter postopno zamenjavo obstoječe zakonodaje na področju kulturne politike, ki bi se morala uskladiti z evropsko zakonodajo na tem področju. Zahteve komentira Đorojević.

Izjava

Kako se bo vlada odzvala na zahteve kulturnikov, bo pokazal nadaljnji razvoj dogodkov. Vendar je očitno, da spor - podobno kot smo vajeni tudi v Sloveniji - poteka med liberalnimi proevropskimi kulturniki, ki zahtevajo transparentno kulturno politiko in depolitizirano umetnost, ter desnosučno koalicijo, ki se na omenjene zahteve požvižga. Čeprav so zahteve kulturnikov z notranje strani šengenske meje videti smiselne, pa je uspešnost njihove taktike v času globokih političnih razkolov, o katerih je obširno poročala naša politična redakcija, vprašljiva.