Šest sprehodov po ruševinah
V današnjih kulturnih novicah se posvečamo pogovoru s palestinskim pisateljem Rajo Shehadehom, ki ga je včeraj v sodelovanju z društvom Gibanje za pravice Palestincev organizirala Vodnikova domačija Šiška. Shehadeh, ki je po poklicu pravnik, je leta 1979 v svojem rojstnem mestu Ramallah ustanovil neodvisno organizacijo za zaščito pred kršitvami človekovih pravic Al Haq. Zaradi vedno pogostejših kršitev mednarodnega prava s strani Izraela, ki na okupiranih ozemljih v Palestini z znatno pomočjo ZDA in Velike Britanije že od leta 1948 protipravno gradi svoje naselbine ter izganja domačine, pa Shehadeh meni, da je razširitev pravne prakse s pisateljsko zanj nuja, saj lahko s svojimi knjigami doseže večje občinstvo. Na ta način tudi združuje poklica svojega očeta ter prastrica, ki sta si že od prvih dni izraelske okupacije s pravom in literaturo prizadevala za posredovanje palestinskega sporočila. Shehadehovo osebno in poklicno pot nam je orisala novinarka in aktivistka Kristina Božič, ki je vodila včerajšnji pogovor.
Srčika včerajšnjega pogovora je bila Shehadehova knjiga Palestinski sprehodi: Zapiski o pokrajini, ki izginja, v kateri pisatelj opisuje svoje osebno in poklicno življenje v času izraelske okupacije, ki se je začela tri leta pred njegovim rojstvom. V knjigi opisuje zgodbe šestih svojih šarh oziroma izletov, ki jih ločuje nekaj let. »Človek, ki gre na šarho,« zapiše Shehadeh v uvodu, »postopa brez cilja, ne vežeta ga ne čas ne prostor, klati se kamor ga pelje njegov duh, da bi si napojil dušo in se pomladil. Nikakor pa ni vsak izlet šarha. Iti na šarho pomeni prepustiti se. To je omama brez mamila - po palestinsko.« Z vsakim poglavjem knjige močneje slutimo, kako se palestinska vpetost v domače okolje zaradi pritiskov izraelske politike in vojske izgublja. Pravna in literarna orodja, ki jih uporablja za naslavljanje te odtujenosti, je v včerajšnjem pogovoru opisal Shehadeh.
Shehadehove knjige ne govorijo samo o Palestincih, ampak zastopajo ljudi po celem svetu, ki jim je bilo zaradi zatona vladavine prava odtujeno njihovo neposredno življenjsko okolje. Značilnost izraelske okupacije je poseganje v geološke danosti palestinskega ozemlja, ki ga spreminjajo v skladu s svojimi idejami o obuditvi pokrajin, kot so opisane v Stari zavezi. Kot nam pove Kristina Božič, pa je možno, da v primeru neobčutljivosti do krivic podobno situacijo kmalu občutimo tudi na lastni koži.
Kljub temu, da se od dogovora, ki so ga Izraelci in Palestinci sklenili leta 1993 v Oslu, situacija v Palestini slabša, pa tako Shehadeh kot Božič verjameta, da upanje ostaja. Pri tem oba poudarjata pomembnost zavedanja vrednosti vsakega posameznika ter neposredne udeležbe, ki nam je bila zaradi uveljavitve industrije nadzornih tehnologij v zadnjih desetletjih postopoma odtujena. Opozarjata tudi na vlogo Združenih narodov ter njihovih institucij, ki v zadnjih nekaj letih kažejo večjo odzivnost na situacijo v Palestini. Zaključi Shehadeh.
Kulturne novice je pripravil vajenec Jaka.
Prikaži Komentarje
Komentiraj