Ali je razpis res prinesel več denarja?

V današnjih Kulturnih novicah se zopet posvečamo programskemu razpisu na področju umetnosti Ministrstva za kulturo, tokrat s fokusom na vizualnih in intermedijskih umetnostih. Na ta razpis se namreč prijavljajo galerije in druge organizacije, ki se ukvarjajo s sodobno umetnostjo, kot so galerije Kapelica, Kibla, Aksioma in podobne.

V odzivih na burne razprave v javnosti, ki so se v preteklih tednih pojavile zaradi rezultatov programskih razpisov, ministrstvo izpostavlja, da gre za rekordni proračun za kulturo, ki institucijam prinaša več sredstev. Vendar pogosto zamolčijo, da je prišlo tudi do nekaterih sprememb pogojev za prijavo na razpis. Višina sredstev, za katera lahko programi zaprosijo, je na področju vizualnih umetnosti namreč po novem odvisna od števila redno zaposlenih v posamezni organizaciji. Najvišja zaprošena vsota ne sme presegati 120.000 evrov za prijavitelje, ki imajo vsaj tri redno zaposlene, za tiste, ki imajo vsaj enega redno zaposlenega oziroma dva redna strokovna sodelavca s pogodbo za vsaj šest mesecev, pa ta znesek znaša zgolj 90.000 evrov. Poleg tega zaprošeni znesek ne sme presegati 70 % celotne vrednosti programa. Mnogim programom sprememba tako preprečuje, da bi zaprosili za višje zneske.

Na ministrstvu poudarjajo, da so letos sredstva namenili dvema programoma več. Tako so – sicer na račun drugih področij – sredstva dobili trije dodatni programi vizualnih in intermedijskih umetnosti. Uradni seznam sicer še vedno ni objavljen, po neuradnih podatkih pa bodo sredstva na področju intermedijskih umetnosti dobile galerije Kibla,  Aksioma, Atol, Kapelica in Cona, na področju vizualnih pa so prejemniki ostali isti kot ob prejšnjem razpisu. Poleg njih sta sredstva dobili tudi Hiša kulture Pivka in še ena organizacija, ki do objave uradnega seznama ostaja neznanka.

Aleksandra Kostič iz mariborske galerije Kibla, edine galerije izven Ljubljane, ki je dobila sredstva na področju intermedijske umetnosti, opozarja, da za Maribor predstavljajo enega redkih središč sodobne umetnosti. Jurij Krpan, direktor Galerije Kapelica, pa opozarja, da je namenjenih sredstev sicer res več, vendar to ne pomeni, da so posamezne organizacije pridobile tudi več sredstev.

izjava

Programsko financiranje nevladnih organizacij, ki upravljajo s prostori produkcije sodobne umetnosti, je že dalj časa problematično, na kar institucije opozarjajo že več let. Več o razlikah pri obravnavi državnih in nevladnih institucij s tega področja pove Krpan.

izjava

Izpostavi še, zakaj se mu zdi pomembno, da bi se intermedijskim umetnostim namenjalo več pozornosti.

izjava

Pri tokratnem razpisu so bila sredstva še podeljena na osnovi mnenja strokovnih komisij na Ministrstvu za kulturo, ki so zavezujoča, minister pa jih lahko zavrne in v ponovno obravnavo vrne zgolj enkrat. Z naslednjim razpisom morda ne bo tako. Z Zakonom o debirokratizaciji, ki je v veljavo stopil ta teden, se spreminja Zakon za uresničevanje javnega interesa za kulturo, zaradi katerega ministru ne bo treba sprejeti mnenja komisije, odločal pa bo lahko po lastni presoji. Če je bil tokratni večletni programski razpis za kulturo za mnoge odločilen, bo morda naslednji še bolj. Področje kulturne politike tako ostaja trd oreh za slovensko politiko, zgolj prihodnost pa bo pokazala, kam bodo vodile odločitve oblasti.