Arhitektura bodočnosti

Januar ima dva obraza: eden gleda v preteklo leto, drugi pa živi novo. Razstava Doma v Ljubljani  orisuje celoto stanovanjskih gradenj vse od konca 19.stoletja, zaznava pa tudi današnjo popolno odsotnost stanovanjske politike. Otvorili jo bodo ob 20.uri v Arhitekturni galeriji Dessa. V Ljubljani, seveda. Poklepetali smo s Klemnom Ploštajnerjem, soavtorjem razstavnega projekta. Tako razstava kot on sam pripovedujeta o začetni raznoliki gradnji, prilagojeni različnim slojem: delavcem, meščanom in aristokratom. Kot pove Ploštajner, je bilo delavsko stanovanje do konca 2. svetovne vojne enoprostorsko, opozicijo pa so mu predstavljale večsobne aristokratske vile. Raznoliki so bili tudi investitorji. Danes rešitve stanovanjskih zasnov vpadajo premosorazmerno z večanjem razlik v premoženju: več načrtovanja je namenjenega najbogatejšim. Ploštajner poudari bistveno:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kako pa so delovale stanovanjske zadruge? Govori Ploštajner, ki omeni tudi druge rešitve. Ne pozabi na današnji problem čiste profitabilnosti:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so 20. januarja izbrali sodelujoče na vseevropski platformi Future Arcitecture. Kot smo uspeli izvedeti v pogovoru s projektnim vodjo Matevžem Čelikom, se bo platforma fukusirala na vprašanje poslanstva in spremenjenega dojemanja arhitekture. Samorefleskivnost bo slonela na spreminjajočih se pogojih bivanja, pretoka prebivalstva, informacij pa tudi na spreminjanju poslovnih modelov. Čelik je omenil pomanjkanje javnih sredstev, kar pa se navezuje tudi na izjave prejšnjega sogovornika. Kot pove Čelik, sta problema dva:

*Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

»Vse je arhitektura, pesništvo, muzika, slikarstva ni več,« je dejal Srečko Kosovel. Morda bi danes temu dodali še gibanje, »data« in komunikacijo. Zgradite se!