Center in periferija

Od 4. do 6. septembra je v Mariboru potekal 9. mednarodni festival DOKUDOC, ki je znan po projekcijah slovenskih dokumentarnih filmov in po spraševanju o vlogi dokumentarnih filmov v naši družbi. Festival poteka v organizaciji društva Mitra, ki sodeluje s številnimi partnerji, letošnji program pa je zasnovala producentka Maja Malus Azhdari.

DOKUDOC je nastal leta 2012 pod okriljem Maribora, takratne evropske prestolnice kulture, kot vitrina za sodobni slovenski dokumentarni film. Leta 2014 je s spremembo imena v Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC v svoj program vključil tudi tuje filme, povezal pa se je tudi z nekaterimi mednarodnimi dokumentarističnimi festivali, kot so Mednarodni festival dokumentarnega filma Jihlava na Češkem, MakeDox v Makedoniji in Beldocs v Srbiji. DOKUDOC poleg projekcij dokumentarcev organizira tudi delavnice in diskusije z režiserji ter podeljuje nagrade za življenjsko delo. Festival nam je predstavila filmska producentka in selektorica Maja Malus Azhdari: 

Izjava

Letošnji festival DOKUDOC se je pričel v sinagogi s projekcijo dokumentarnega filma Judje na Slovenskem režiserke Maje Weiss, slavnostno pa so ga otvorili v Vetrinjskem dvoru s predpremiernim predvajanjem dokumentarnega filma režiserke Line Zacher, Fonja. Film, ki so ga posneli mladi ustvarjalci z Madagaskarja, prikazuje vsakdanje življenje mladostnikov v zaporu glavnega mesta Antananarivo. O nadaljnjem programu, ki si ga je še do 14. septembra moč ogledati na spletni strani Baze slovenskih filmov, nam je povedala Malus Azhdari:

Izjava

V ospredju letošnjega festivala je bil opus scenaristke in režiserke Maje Weiss, ki je prejela plaketo Dokumentarno ime 2020. Njena filmografija vključuje več kot petdeset filmov različnih dolžin, žanrov in tematik, po mnenju Weiss pa se je občinstvu v spomin najbolj vtisnil dokumentarec iz leta 1992 z naslovom Film, pobratim smrti, ki prikazuje življenje černobilskega otroka Anatolija Rižova - Tolje. Filmografija Maje Weiss se pogosto dotika ženske problematike, obravnava pa tudi žrtve totalitarizma, nacionalizma in ksenofobije. Režiserka je za nas komentirala prejeto nagrado: 

Izjava

Weiss opiše še film Judje na Slovenskem, ki so ga predvajali na festivalu:

Izjava

Mariborska filmska scena se sicer že od nekdaj sooča z podhranjenostjo, saj za središče filmske kulture še vedno velja osrednjeslovenska regija z Ljubljano. Maja Malus Azhdari komentira pomen mariborske filmske scene: 

Izjava

Posebej v trenutnih kriznih časih je pomembno opozoriti na izobraževalno komponento dokumentarnih filmov, ki lahko na takšen ali drugačen način postavljajo pod vprašaj družbeni red, v katerem smo se znašli.