Dvoboj: Peršak - Malevich in nevednost umetnosti

»Kaj lahko o sebi misli človek, ki o sebi kot otroku ne ve skoraj nič? Človek, ki je o svojem otroštvu slišal samo nekaj čudaških anekdot? Ne dovolj, da bi lahko z gotovostjo sklepal, kako je bilo, četudi bi si bili mati in drugi odrasli ljudje morali misliti, da ga bo ta čas zanimal, in bi si morali zapomniti podrobnosti in mu kasneje vse povedati, da bi si lahko predstvljal čas, ki ga ni. Čas, ki manjka in ga je komaj mogoče slutiti ob zelo bežnih, hipnih trenutkih, ki se tu in tam utrnejo kot ob bliskih med nočno nevihto, ko za hip ugledaš popačene obrise dreves in hiš skozi zaveso iz deževnih kapelj. Čas, ko je čas šele nastajal; ko se je negibnost sprožala v gibanje. Mukoma. Bil je gost kot magma in gibanje v njem je bilo še nezaznavno.« Tako v romanu Usedline piše Tone Peršak, ki ga je včeraj popoldne kot kandidata ministra za kulturo soglasno predlagal izvršni odbor stranke Desus ... Premier Miro se s kandidaturo strinja! Peršakova prednostna naloga: za kulturo več denarja!

Koga vse je bodoči minister s svojim delovnim izhodiščem pozval na dvoboj? Na Dvoboj, ki je tudi naslov predstave, ki si jo bo mogoče danes ogledati v sklopu 2. sezone sodobnih uprizoritvenih umetnosti »Nagib na oder«. »V Dvoboju gre za opolnomočenje, prikrtite sporazume, šifrirana sporočila in pričakovanja,« kar je gotovo del sranja, ki čaka tudi bodočega ministra Peršaka. V čudaškem prepletu hip hopa, performansa in Handkejevega konfontacijskega gledališča bosta Irina Karamarković in Marta Navaridas zavzeli fiktivni položaj moči v odnosu do občinstva in z rimano refleksijo o razlogih za verbalni delikt in užitek v njem poskušali predreti tako imenovano »četrto steno«. Nocoj ob dvajsetih smo torej vabljeni v Narodni dom Maribor na Dvoboj med ljudmi, ki plačujejo, da bi videli, kako drugi delajo, in ljudmi, ki delajo z namenom, da bi jih gledali. Hudičevi advokatki Irina in Marta bosta govorili natanko nasprotno od tega, kar mislita - to pa bo zvenelo nekako takole:

Izjava

Za črn ali še raje rdeči kvadrat na beli podlagi oziroma platnu se imamo zahvaliti Kazimirju Malevichu, katerega osebni slog oziroma filozofija Suprematizem je lani upihnil sto svečk. V skladu z Malevichevo idejo čiste senzibilnosti pa očitno muvajo tudi madžarski fotografi! So v svojem početju isti Malevich ali na poti k razliki z veliko začetnico? Preverimo lahko drevi na otvoritvi razstave z naslovom Fotosuprematisti - v galeriji Photon – centru za sodobno fotografijo.

Končajmo z vprašanjem »Koliko nevednosti še premore umetnost?«, vodilom projekta kuratorja Domna Ograjenška, ki analizira obstoječe pedagoške prakse, umeščene na presek umetniškega, pedagoškega in kuratorskega, ter kritično prevprašuje njihove stave, potenciale in učinke. V okviru projekta bosta Ograjenšek in umetnica Tjaša Pogačar Podgornik danes izvedla intervencijo v prostor Zavoda za sodobno umetnost SCCA – Ljubljana z ozirom na njegovo zgodovino in aktualno pozicioniranje v polju produkcije umetnosti in pedagogike.

O namenu oziroma konceptu intervencije pa več v skupni izjavi Tjaše Pogačar Podgornik in Domna Ograjenška:

Izjava