En klovn še ne prinese pomladi

Pred 51 leti je svet spoznal majhnega, a debelega, progastega oranžnega ljubitelja lazanje, ki prijateljuje z neumnim psom Odiejem in sliši na ime Garfield. Eden najbolj razširjenih stripov na svetu je tudi trenutni nosilec Guinnessovega svetovnega rekorda za najdlje trajajočo serijo stripov.

***

Pred 60 leti in nekaj meseci pa se je rodil naš trenutni minister za kulturo Zoran Poznič, ki se trenutno mudi na pogovorih z veleposlanico Republike Severne Makedonije. Baje se pogovarjata predvsem o uresničevanju zavez iz že podpisanega sporazuma o kulturnem sodelovanju med državama. Medtem na istem ministrstvu poteka delavnica soustvarjanja Nacionalnega programa za kulturo 2020–2027. Pa naj še kdo reče, da tam nič ne delajo.

***

Take in drugačne trike izvajajo tudi v Stari mestni elektrarni in jih bodo v okviru klovnovskega festivala Klovnbuf izvajali še do sobote zvečer. Klovnbuf letos poteka že dvanajstič. O tem, kako so klovni sploh nastali, smo se pogovarjali z Evo Zibler, pripadnico cirkuške skupnosti:

Izjava

V Sloveniji ni najlažje priti do klovnovskega znanja. Vendar se vseeno s poučevanjem prek delavnic ukvarjajo vsaj Zavod Bufeto, ki je tudi organizator Klovnbufa, Cirkokrog, Dan Avguštin, Danijela Zajc, brata Malek, Fuskabo – Skala in drugi. Tudi v sklopu Tovarne Rog, ki je trenutno v izjemno prekarnem položaju, se izvajajo cirkuške delavnice v Cirkusarni NaokROG. Prostor v Rogu je odprt za vse, ki bi želeli sodelovati na cirkuških delavnicah ali jih izvajati oziroma vaditi. Cirkusarna NaokROG je aktivna tudi v ozaveščanju ljudi glede pomanjkanja tovrstnih prostorov v Sloveniji. Pravzaprav bi lahko rekli, da je prostor v Tovarni Rog eden redkih specializiranih cirkuških prostorov pri nas, če ne celo edini. Ostali najemajo prostore v telovadnicah in drugod.

Eva Zibler nam je povedala, kakšne so osnove, ki jih človek potrebuje, da se lahko poda na pot profesionalnega klovna:

Izjava

Sicer pa vas vse, ki vas cirkus zanima, vabimo tudi k prisluhu cirkuške jutranje rubrike Jutranji padec, ki je na sporedu vsak drugi petek 15 čez 8. Včasih je rubrika cirkuško performativna, spet drugič je teoretska. Prisluhnimo zdaj odlomku ene bolj esejističnih rubrik Jutranjega padca z naslovom Razmišljanja o naravi cirkusa:

Izjava

Več o rubriki Jutranji padec in cirkusu najdete na www.radiostudent.si.

***

Aja, še to: Rade Šerbedžija je prejel hrvaško nagrado Vladimirja Nazorja za življenjsko delo.