Eni ne bi gledališča, drugi BiTeater

Danes se bomo v kulturnih novicah posvečali predvsem mladim in obračali v plodno lansko leto. Za začetek se spustimo v Bolgarijo in spregovorimo nekaj besed o Lidiji Dimkovski, ki se sicer od letos dalje ne bo mogla več prijavljati na projekte za mlade do 35. leta. Po poročanju Modrijanove knjigarne je bolgarski Literaturen vestnik objavil anketo o knjigah, ki so v Bolgariji v letu 2015 najbolj odmevale. Eden od več kot dvajsetih izbranih kritikov, Svetlozar Želev, je za najboljše tri romane izbral V času pojemajoče svetlobe Eugena Rugeja, Na svidenje tam zgoraj Pierra Lemaitra in Rezervno življenje Lidije Dimkovske. Njen roman je bil v prevodu Božidara Manova predstavljen na knjižnem sejmu v Sofiji spomladi lani. Avtorica sicer že od leta 2011 živi v Ljubljani in piše v jeziku rojstne države, makedonščini. Bolgarski časnik Delo je roman Rezervno življenje imenoval za »odkritje leta« in ga celo primerjal z močjo Ane Karenine.

***

Nadaljujemo z dogajanjem mladih, katerih dela bomo kmalu lahko opazovali v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana na Židovski stezi. Danes se namreč pričenjajo reprize predstav v okviru BIFESTA – pregleda produkcije BiTeatra v letu 2015. Gre za projekt, ki se je začel že leta 2013 in je bil zasnovan kot forma gledališča mladih ustvarjalcev. To skupino se je nagovarjalo, ker tedaj domnevno ni dobivala možnosti vstopa v redne programe gledališča. Vsako leto so do sedaj uspeli narediti pet nizkoproračunskih predstav, ki jih vsako leto producirajo in izvedejo vsaj osem repriz. Začelo se je s 40-imi gledališkimi ustvarjalci, ki so razpolagali s približno tisoč evri na predstavo, vključujoč ponovitve. Za primerjavo: ena predstava v SNG Drama porabi celoten proračun tega projekta, to je 5.000 evrov, za približno polovico produkcije ene predstave.  V okviru BiTeatra bomo lahko že danes zvečer videli prevpraševalne Lovce na srečo, do ponedeljka pa se bodo zvrstili še samopreiskovalni Lezbos, frustrirajoči Snofor in bivanjski Potestad. V gledališkem listu je moč opaziti kar nekaj, danes že znanih imen ustvarjalcev, ki pa so z gledališčem začeli sodelovati, ko še niso bili tako znani. Če jih omenimo le nekaj, mednje sodijo Rok Kravanja, Ana Štiglic, Tajda Podobnik in celo predlanskoletni rezident gledališča Glej, Jaša Koceli.  Pretočnost mladih med fakulteto in zaposlitvijo se menda izboljšuje. Ali so to opazili tudi pri BiTeatru, smo povprašali direktorja Lutkovnega gledališča Ljubljana, Uroša Korenčan:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Vsekakor upamo, da prehajanje mladih ni zgolj navidezno in da bodo tudi ostali tekom staranja ugotovili, kaj imajo mladi ponuditi, preden postanejo – stari.

***

Tudi v Gledališču Glej se ukvarjajo z mladimi. V okviru projekta, ki so ga organizirali skupaj z JSKD – Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se v juniju nadejamo več predstav različnih skupin mladih, ki so jim prav tako pustili odprte roke. Ne pozabimo pa, da je gledališče Glej prav pred kratkim dobilo letošnji sveži mladi rezidentki, režiserko Evo Nino Lampič in dramaturginjo Urško Brodar.