Fantastičnih pet strokovne komisije za programske vsebine medijev

Dragi poslušalci, vse kaže, da se nam obetajo težki časi. Nova in po novem pravilniku imenovana stalna strokovna komisija za programske vsebine medijev pri Ministrstvu za kulturo je po štirih mesecih mencanja krepko premešala prejemnike sredstev na javnem razpisu za programske vsebine medijev, ki podpira tudi delovanje programov posebnega pomena. Kdo so srečni dobitniki sredstev, še ni znano, pa tudi polnega seznama neuspelih prijaviteljev na razpis še nimamo. Odločba je močno prizadela tudi Radio Študent. Kakšne posledice bo to imelo za nas, bomo obelodanili na novinarski konferenci ta četrtek ob 11. uri, ki jo boste lahko spremljali po radiu in v videoprenosu na naših spletnih platformah. 

A mi se pač ne damo. Namesto da bi objokovali svojo usodo, raje poglejmo, kdo je fantastičnih pet, ki sestavljajo novo, politično uravnoteženo in popolnoma nepristransko stalno strokovno komisijo za programske vsebine medijev Ministrstva za kulturo.

Prvi član ansambla je dr. Matej Makarovič. Dr. Makarovič je sociolog, kolumnist in aktualni dekan Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. To fakulteto je v času prve Janševe vlade ustanovil Makarovičev sočlan v dotični nepristranski strokovni komisiji, dr. Borut Rončević. Dr. Rončević je poleg tega še trenutni dekan Fakultete za uporabne družbene študije, katere prejšnji dekan je bil – trikrat ugibajte – dr. Makarovič, ki kljub temu da je dekan druge fakultete, tam ostaja naveden kot predsednik upravnega odbora. 

Za svoje komentarje političnega dogajanja v Delu, reviji Ampak in Demokraciji je dr. Makarović leta 2006 prejel Jurčičevo nagrado za izjemne dosežke na področju novinarstva in svobodne publicistike, ki sta jo ustanovila skupščina Nove revije in odbor Društva slovenskih pisateljev. Dr. Makarovič se med drugim lahko pohvali tudi, da je bil med letoma 1989 in 1993 prvi predsednik Socialdemokratske mladine – podmladka SDS. Kasneje mu je podmladek namenil naziv častnega predsednika. 

Dr. Makarovič kljub spoštovanja vrednemu akademskemu položaju ne zanemarja pisanja. Lani je ob začetku protestov za portal Siol plus na primer napisal članek, ki celostno precej spominja na Janševo zdaj že dobro znano mantro o medijih in njihovi krivdi. V uvodu implicira, da mediji proteste namerno poveličujejo, v nadaljevanju članka pa piše, da protesti dejansko niso izraz pristnega besa ljudi proti vladi.

Najbolj vprašljivo pisanje dr. Makaroviča pa je bilo gotovo to, ko je leta 2008 objavljal stalno kolumno v spornem “brezplačniku” Ekspres. Brezplačni časopis Ekspres se je skupaj z brezplačnikom Slovenski tednik v masovni nakladi pojavil v takratnem predvolilnem času ter propagiral stranko SDS in blatil njene politične nasprotnike. Kdo je časopise financiral, se nikoli ni povsem razčistilo, je pa leta 2011 preiskovalna komisija državnega zbora zaključila, da sta bila brezplačnika del prikrite predvolilne kampanje SDS. Dr. Makarovič je za Dnevnik leta 2008 povedal, da ekipe, ki je sestavljala časopis, ne pozna. 

Naslednji član nepristranske komisije je že omenjeni dr. Borut Rončević, ki v bistvu ni dekan le ene, temveč kar dveh fakultet! Najprej je dekan Fakultete za uporabne družbene vede, FUDŠ, ki jo je hkrati soustanovil s kolegom Makarovičem. V vodstvu FUDŠ delujeta še dva člana nepristranske strokovne komisije, dr. Makarovič in dr. Tamara Besednjak Valič. Drugo dekanstvo Rončević opravlja na Fakulteti za medije, FAM, ki ima svoje prostore v Ljubljani. Soustanoviteljstvo FAM si Rončević deli z Makarovićem in kolegom v svetu RTV, dr. Tomšičem. Dinamični trio pač.

Rončevićeva fakulteta za medije je letos napravila tudi vprašljivo raziskavo o medijskem prostoru, ki je ugotovila, da je velika večina slovenskih medijev naklonjenih levi politični opciji, kar so ocenjevali glede na število člankov, naklonjenih eni ali drugi politični opciji. Raziskava je v širši družboslovni akademski javnosti deležna številnih kritik, saj pri medijih ni niti poskušala dokazati konflikta interesov. Slednje naj bi bil glavni cilj vsake raziskave, ki želi raziskati pristranskost medijev, kot za portal Necenzurirano pove dr. Jernej Amon Prodnik s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Še ena zanimivost: Dr. Rončević se s kolegom dr. Tomšičem, svetnikom RTV, pogosto pojavlja na Nova24TV kot gostujoči komentator.

Tretja članica nepristranske in povsem nepovezane strokovne komisije je dr. Tamara Besednjak Valič, ki je internet očitno še ni spoznal. Jo pa pozna Fakulteta za uporabne družbene študije, saj tam poleg profesure skupaj s kolegoma dr. Rončevićem in dr. Makarovičem opravlja funkcijo v vodstvu fakultete, in sicer kot prodekanja za znanstveno in raziskovalno delo. 

Manj sta z SDS povezana zadnja dva člana nepristranske strokovne komisije. To sta dr. Suzana Žilič Fišer, ki sicer kot profesorica deluje na mariborski univerzi, in dr. Jonatan Vinkler, priznan literarni zgodovinar. Dr. Suzana Žilič Fišer je v isti komisiji delovala že v prejšnji vladi Janeza Janše. Tisto leto sta po poročanju Dnevnika največ denarja prejela založba Nova obzorja, ki izdaja revijo Demokracija, in katoliški radijski program posebnega pomena Radio Ognjišče. Dr. Vikler je leta 2014 na spletni strani SDS objavil članek z naslovom “Arhivi morajo ostati odprti”. Vsebina tega članka je zdaj že nedostopna, a glede na zapis, ki ga je SDS skupaj s povezavo do članka objavil na svoji Facebook strani, je v članku pozival k razkritju preteklosti ljudi, ki so se v politiki udejstvovali pred letom 1991. 

Vsaj trije izmed petih članov strokovne komisije za programske vsebine medijev Ministrstva za kulturo so torej tako ali drugače tesno povezani med sabo in z vladajočo stranko.

V zajčjo luknjo je skočil Lenart.