Gibalno raziskovanje tako in drugače
Če ste se novembra sprehajali po Krakovskem nasipu, obstaja velika verjetnost, da so vaše oči ugledale razstavo z naslovom Dokumenti plesnih sodelovanj 2012-2021, v okviru katere so razstavljene fotografije iz devetih dosedanjih izvedb CoFestivala, festivala sodobnega plesa. Njegovo deseto edicijo bomo nestrpno pričakovali do 25. novembra, dneva otvoritve. Različne prireditve, od predstav do okrogle mize in »konference, na kateri se mišljenje giblje«, se bodo letos v enem festivalskem tednu razprostrle po številnih prizoriščih, večina plesnih predstav pa se bo odvila v Kinu Šiška.
Kljub temu da bo CoFestival tudi letos zajel širok spekter različnih aktualnih pristopov k plesnemu ustvarjanju in uprizarjanju, bo njegov osrednji fokus raziskovanje giba. Več o tem pristopu k sodobnoplesnemu ustvarjanju nam je povedala članica umetniškega odbora CoFestivala, Dragana Alfirević.
Kot sodobnoplesna umetniška praksa je raziskovanje giba oziroma movement research tesno povezano s tako imenovanim somatskim pristopom. To je sistem metodologij, ki so povezane z znanstvenimi dognanji s področij fiziologije in anatomije ter temeljijo predvsem na čutenju in senzibilizaciji telesa, zaradi česar presegajo meje družbene reprezentacije teles. Čeprav letošnji festival bolj poudarja vsakdanje telo, ki se zavoljo lastnega ozaveščanja izmika primežu reprezentacij, v programu zasledimo tudi uprizoritve, ki dejavno naslavljajo odnos med telesom, koreografijo in reprezentacijo. To velja med drugim za otvoritveno uprizoritev letošnjega festivala, predstavo Odsev prepoznavne nemške koreografinje Isabelle Schad, o kateri nam je več povedala Alfirević.
Umetniški odbor festivala, ki ga sestavljajo Dragana Alfirević, Mitja Bravhar, Rok Vevar in Jasmina Založnik, je v letošnji program uvrstil tudi številne domače produkcije. Lokalnim in regionalnim plesnim umetnikom bo posvečena praktično usmerjena konferenca z naslovom Raziskovanje gibanja – konferenca, na kateri se mišljenje giblje, ki ji bo v ponedeljek sledila predstavitev sadov tega gibalnega raziskovanja, uprizoritev bolgarskega koreografa Jasena Vasileva z naslovom Nemogoča dejanja. Več o uprizoritvah domačih ustvarjalcev na letošnjem CoFestivalu nam je povedala Alfirević.
Poleg že omenjenih 'gibalne konference' in uprizoritve, ki bo iz nje eksperimentalno izhajala, bosta del spremljevalnega programa letošnjega CoFestivala še dva dogodka – kritiška delavnica z naslovom Plesna okulistika, ki jo bo vodil plesni kritik Rok Vevar, ter dva filmsko-pogovorna večera. V drugem filmsko-pogovornem večeru, ki se bo odvil v torek, 30. novembra, v Kinu Šiška, bo moderatorka Tjaša Pureber odprla prostor za debato o vse prej kot zanemarljivem prostorskem problemu slovenskih plesnih ustvarjalcev, o katerem smo na našem radiu že večkrat poročali. Organizatorji bodo razpravo začeli s predstavitvijo uspešnih prostorskih praks iz tujine, pri čemer jim bo kot vizualni navdih služil dokumentarni film o zagrebški plesni šoli Tala, ki je pomembno prispevala k preoblikovanju zagrebške sodobnoplesne krajine. Vstop na vse spremljevalne dogodke je prost, na nekatere dogodke pa se je treba predhodno prijaviti.
Danes ob 11. uri je Javni sklad za kulturne dejavnosti predstavil priročnik za ustvarjalni gib v vzgojno-izobraževalnem procesu. Priročnik z naslovom Namig za gib, ki sta ga uredili plesni pedagoginji Nina Meško in Vesna Geršak, je namenjen vzgojiteljem in učiteljem na primarnih ravneh izobraževanja, pa tudi učiteljem plesa in študentom pedagoških smeri. Kot nam je povedala Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka na plesnem oddelku JSKD, so v zadnjem času mnogi učitelji in vzgojitelji izrazili željo, da bi v svoj učni proces vključili različne gibalne prakse, saj so v pedagoški praksi ugotovili, da te pozitivno vplivajo na razumske, čustvene in socialne zmožnosti otrok.
Priročnik Namig za gib je sestavljen iz dveh delov. Prvemu delu, v katerem so zbrani trije strokovni prispevki, ki poudarjajo, citiramo, »pomen kinestetičnega učenja in pozitivnih učinkov vključevanja ustvarjalnega plesa v šolsko bivanje«, sledi 24 namigov za gibalne izzive, ki so jih napisali priznani slovenski plesni pedagogi. Splošno strukturo namigov nam je opisala Meško.
Kot nam je še povedala Meško, se gibalne prakse v zadnjih desetih letih vedno pogosteje vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces, za še uspešnejše vključevanje pa bi potrebovali predvsem večjo zastopanost gibalnih in sodobnoplesnih vsebin na pedagoških fakultetah. Učitelj ali vzgojitelj za vpeljavo gibalnih vsebin v izvajanje pouka namreč potrebuje veliko poguma, ta pa izvira iz njegove ali njene lastne gibalne sproščenosti, ki se jo je mogoče priučiti izključno s prakso. Zato, kot še dodaja Meško, bodo poskušali pri JSKD izdajo priročnika za gib v prihodnosti podkrepiti s številnimi praktično naravnanimi delavnicami.
Kulturne novice je pripravil Jaka.
Naslovna fotografije je vzeta iz razstave Dokumenti plesnih sodelovanj 2012-2021.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj