Hevreka!

Sodobni ples se kot eno izmed navidezno obrobnih področij kulture še vedno prebija skozi prekerne produkcijske pogoje. Sodobnoplesna platforma Gibanica nam vsaki dve leti predstavi izbrane domače plesne produkcije. Letos je na ogled enajst predstav, ki se po mnenju strokovne komisije ukvarjajo z gibom in formo na ekspliciten način. Gibanica se začne danes ob 15. uri v Atriju ZRC z okroglo mizo »Sodobni ples in avtonomne plesne prakse«, ki jo bo moderiral Rok Vevar, sodelovali pa bodo Mala Kline, Katja Legin, Tomi Janežič in Jurij Konjar. Govora bo o različnih avtonomnih praksah, na katere se dostikrat pozablja pri mišljenju in refleksiji plesa. Več o tem Rok Vevar:

// izjava v posnetku //

Medtem pa je ena izmed večjih skrbi umetniške scene predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Osnutek predloga je objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, o čemer smo na Radiu Študent že poročali. Zdaj je na voljo še dobrih deset dni za odzive javnosti na ta predlog. Tukaj bomo izpostavili pomen ZUJIK-a za dejavnosti vseh tistih, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture, a ne spadajo pod javne zavode. To so številna društva, zavodi in samozaposleni v kulturi.

ZUJIK namreč že dolgo na papirju omogoča izenačitev produkcijskih pogojev vseh akterjev v javnem interesu, vendar so razmere v praksi povsem drugačne. Na tej točki že dolgo poteka klasičen dialog med državo in nevladnim sektorjem, rezultat katerega so bile povečini kakšne manjše kozmetične spremembe. Morda je zdaj nastopil čas za spremembo paradigme naslavljanja samozadostnih oblastnikov. Morda bi bilo vredno premisliti o premiku v samoorganizacijo oziroma bolj avtonomno držo prekernih posameznikov in producentov, ki jim umetnost predstavlja pot samouresničitve v družbi.

Za konec izpostavljamo pomembno, a nič kaj revolucionarno novost, ki naj bi jo urejal novi ZUJIK. Predlaga se namreč uvedba pravne podlage za možnost predplačil javnih kulturnih programov in projektov. Namen predplačila je, kot piše v osnutku, zagotavljanje denarnega toka ter poplačila umetniških in strokovnih kadrov, vključenih v kulturne projekte in programe, ki so povečini samozaposleni v kulturi ali celo nezaposleni. Z uvedbo predplačil bi se približali tudi evropski praksi, kjer so evropske institucije že uvedle predplačila za financiranje kulturnih programov in projektov. Hevreka! Iz slednjega bi lahko sklenili, da je nekdo nenadoma ugotovil, da je Slovenija pravzaprav že leta članica EU.

Kulturne novice je pripravil Nenad J.