IDENTITETNE BITKE

Umberto Galimberti je v svoji knjigi Nihilizem: Grozljivi gost predstavil problematiko sodobnega časa z vidika mladih in nihilizma. Posameznik brez cilja, smisla in smernic se znajde v času, ko so vsi temelji razvrednoteni. Izhajajoč iz tega je nihilistična mladina potrkala tudi na levi oder Drame. Avtorski projekt Mojce Madon »Grozljivi gost« z nadnaslovom Čakajoč Supermana predstavlja premierno monodramo, ki se bo odvila danes ob 22:45. Predstava je prikaz mladega osebka, ki mu v njegovem konformizmu umanjkajo emocije, komunikacija in se sooča v svetu padlih vrednot in idealov. Izgubljen v množici je poenoten Družbeni subjekt. Več o predstavi režiserka.

Izjava

V predstavi pa so se glede na mlade osredotočili na naslednje:

Izjava

Je monodrama le gledališki prikaz mladega človeka ali namigne tudi na kakšno rešitev?

Izjava

Identiteta kot ključna uganka vse od starih Grkov dalje buri duhove še danes. Morda v časih razvrednotenja tradicije, ko se norme krhajo z invazijo ekonomije nad kulturnim, vse večjo izbiro in premalo jajc, toliko bolj. Bolj kot na poseben žanr bi iskanje identitete lahko zvedli na področje vsakdana. Si to, kar ješ, več znaš, več veljaš in ostale univerzalne zapovedi sooblikujejo in izdelujejo. Smo produkt ali produkt? Za katerim vogalom se skriva ključ naše identitete? Morda pa v samoangažmaju.

Društvo Kult.co, organizirano pod okriljem študentov kulturologije na Fakulteti za družbene vede, se je samoiniciativno namenilo in izdalo zbornik. Z vseh vetrov so prevpraševali zimzeleno tematiko identitete, zbornik pa naslovili Selfologija. V njem lahko preberemo 16 prispevkov, o vsebini in njihovi posebnosti pa smo povprašali predsednika društva Sebastjana Pepelnaka.

Izjava

Na kakšne načina pa so se sebstva lotili?

Izjava

Od vsebine pa k realizaciji, ki v časih zategovanja pasu ni mačji kašelj. Kako jim je uspela samozaložba?

Izjava

V identitetni kalup današnjih novičk pa umestimo še Ulaya - Franka Uwe Laysiepena, starosto na področju performans arta, ki bo danes v Mestnem muzeju Ljubljana odprl svojo prvo razstavo, potem ko je svoj stalni naslov prepisal v Slovenijo. Je razstava Jaz Drugi zgolj še eno od preizpraševanj identitete? Da, a zagotovo ne generično in dolgočasno. Po svoji izvorni izvirnosti deluje in slovi že od zgodnjih šestdesetih, ko ga je na podij performans arta zaneslo skupaj z Marino Abramović. Pionirja umetniškega žanra sta javnost šokirala s performansi, v katerih korporealnost in identiteto umeščata v zlato sredino. Po slavnostnem razkolu dvojca Ulay-Abramović leta 1988, ko sta svojo partnersko in ustvarjalno zvezo uprizorila na kitajskem zidu, se je na pot iskanja selfa podal sam. Danes pa z razstavo Jaz Drugi odpira prostor svoje zgodbe nenehnega in neumornega iskanja lastne identitete, razpete med različnimi simbolnimi svetovi, ljudmi, prostori in mediji.  

O še malo bolj poglobljenem vprašanju o identitetah se bo v sklopu festivala LGBT filma danes v Kinoteki ob 17:00 predvajal dokumentarec o transspolnih življenjih v Sloveniji. 10 transspolnih in cisspolno nenormativnih oseb nam bo omogočilo vpogled v doživljanje lastne spolne identitete in kako se umeščati v slovenski prostor. Glede na veliko tišine, ki prevladuje naš prostor transspolnosti, film odpira in širi diskurz in kaže na raznolikost osebnih zgodb nasproti stereotipnemu predalčkanju. Po projekciji lahko svoje poslušalske in jezikovne sposobnosti urite tudi v pogovoru z gosti.

Za vas sva bili boj vajenki Maša in Tjaša.