Izbirčen minister niža standarde
Nedavni strokovni apel je znova aktualiziral dolgotrajni proces izbire direktorja oziroma direktorice Moderne galerije. Razvoj situacije spremljamo že od prvega razpisa, v kratkem se obeta že druga ponovitev. V vmesnem času Moderno galerijo in Muzej sodobne umetnosti Metelkova še naprej vodi dolgoletna direktorica Zdenka Badovinac, ki se je prijavila tudi na zadnja razpisa. Od nastopa aktualnega ministra za kulturo smo že poročali o številnih menjavah načelnikov javnih institucij, spomnimo se Tehniškega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Stroka in ustvarjalci dogajanje spremljajo z glasnim negodovanjem, ki ga razloži dr. Beti Žerovc, izredna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.
Prvi v vrsti javnih razpisov za direktorico javnega zavoda Moderna galerija je bil objavljen jeseni 2019 pod ministrom Zoranom Pozničem iz vrst Socialnih demokratov, a na njem ni bila izbrana nobena od kandidatk. Razpis je bil po nastopu Janševe vlade ponovljen 29. maja letos, ker pa spet ni obrodil potrditve všečne direktorice, lahko v kratkem pričakujemo že tretjega. Že po prvem neuspešnem razpisu so zaposleni v Moderni galeriji potožili nad težko situacijo, ob podaljševanju mučnega postopka in koroni pa je situacija postala nevzdržna. Negativen vpliv dolgotrajne negotovosti na delovanje institucije komentira dr. Žerovc.
Po mnenju poznavalca področja, ki je želel ostati neimenovan, lahko iz vztrajnega vsiljevanja sprememb razberemo strategijo rušenja obstoječega kulturnega reda: “To je kot tipi, ki pecajo vse bejbe, ker bo morda vsaj pri eni ratalo,” je zaključil. Mnoštvo problematičnih potez Ministrstva za kulturo komentira Urška Jurman iz Društva Igor Zabel, ki deluje na področju umetnostne zgodovine in teorije ter sodobnih umetniških in kuratorskih praks.
Apel, naslovljen na ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, so podpisale vse ključne institucije s področja umetnostne zgodovine, različni predstavniki akademske skupnosti, na seznamu pa najdemo tudi številne druge ustanove in posameznike. Pred objavo tretjega razpisa so namreč zaokrožile informacije, da bo Ministrstvo za kulturo spremenilo ustanovitvene akte Moderne galerije. Skrbi niso odveč, izkazalo se je, da Ministrstvo res načrtuje spremembe, komentira dr. Žerovc.
Zakaj je pomembno, da največjo javno institucijo s področja sodobne in moderne umetnosti vodi stroka, pojasni dr. Žerovc.
Ministrstvo je pripravo predloga o spremembah ustanovitvenih aktov Moderne galerije potrdilo z naslednjim sporočilom, ki ga zaradi jedrnatosti navajamo v celoti: “Ta čas res poteka postopek sprememb ustanovitvenega akta Moderne galerije. Poudarjamo pa, da ustanovitvene akte spreminjamo in bomo spreminjali le takrat, kadar lahko sprememba akta prispeva k boljšemu upravljanju in delovanju javnega zavoda. Ministrstvo za kulturo pri postopkih imenovanja direktorjev javnih zavodov deluje izključno v skladu z zakonodajo in bo vedno stremelo k temu, da se izbere strokovno najbolj usposobljen kandidat.” Konec navedka. Odgovor Ministrstva komentira dr. Žerovc.
Delovanje Ministrstva za kulturo po mnenju dr. Žerovc ogroža vlogo, ki jo Moderna galerija igra v širšem, tudi mednarodnem kulturnem prostoru.
Kakšne bodo posledice, če ministrstvo ne bo resno vzelo strokovnega mnenja in bo samovoljno nadaljevalo po začrtani poti?
Performativni akti kulturnikov niso obrodili sadov. Morda bodo podpisani ugledneži, tudi predstojnik Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, ministrovega dolgoletnega akademskega brloga, imeli kaj več sreče.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj