Japonska grafika

Drage poslušalke in poslušalci, pozdravljeni v zadnjih Kulturnih novicah ta teden, v katerih pozornost namenjamo odprtju dvodelne razstave, ki se bo odvilo drevi ob 18.00 v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Razstava bo na ogledu do 19. maja. Prvi del razstave, naslovljen Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v 70. letih, nudi poglobljen potop v grafične smernice, ki so na Japonskem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vzniknile zlasti kot proizvod vse bolj zgoščenega vpliva televizijskega medija ter pojava potrošniške kulture. V kombinaciji z novo tehniko sitotiska je omenjeno radikalno predrugačenje japonske kulture presekalo z abstrakcijo kot primarnim trendom v japonski vizualni kulturi in se diametralno vrnilo k likovnemu preučevanju stvarnega sveta. Kustos Kyoji Takizawa je to potujočo razstavo sestavil iz del avtorjev, ki so bili večkrat nagrajeni v mednarodnem prostoru in oblikujejo jedro modernistične in avantgardne scene 70. let.

O sestavi razstave ter avtorjih smo se pogovarjali s kustosom razstave Gregorjem Dražilom.

IZJAVA

O zlati dobi grafičnega medija na Japonskem prav tako Dražil.

IZJAVA

Drugi del, ki sta ga avtorja Nevenka Šivavec in Gregor Dražil naslovila Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, dokumentira enega iz množice družbeno-umetnostnih poglavij ljubljanskega grafičnega bienala. Z umestitvijo likovnega, arhivskega, fotografskega ter drugega gradiva v galerijski prostor nudita prikaz komunikacije med tema geografsko in politično oddaljenima državama, ki se je pričela leta 1952 z vzpostavitvijo diplomatskih stikov.

Razstavljeno v sklopu drugega dela razstave sestavljajo korespondenčno gradivo iz arhiva Mednarodnega grafičnega likovnega centra, fotografski material iz Muzeja Jugoslavije v Beogradu in Moderne galerije v Ljubljani ter video gradivo iz arhiva RTV Slovenija, pa tudi grafična dela jugoslovanskih in japonskih umetnikov, ki so prek korespondence še posebej doprinesli k japonsko-jugoslovanskemu kulturnemu konglomeratu. Likovno izmenjavo med Jugoslavijo in Japonsko v časovnem in geografskem kontekstu je orisal Gregor Dražil.

IZJAVA

Dražil nam predstavi še sestavo drugega dela razstave.

IZJAVA

Z današnjim dnem so znani tudi nominiranci za letošnjo nagrado skupine OHO, ki se podeljuje vizualnim umetnikom do 40. leta starosti, ki delujejo v mediju slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, instalacije, fotografije, videa, novih medijev ter performansa. Natečaj razpisuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. v sodelovanju z Residency Unlimited in Trust for Mutual Understanding iz New Yorka, strokovno žirijo pa sestavljajo kritičarka in kustosinja Barbara Borčić, kustosinja Mojca Grmek in umetnik Dalibor Martinis. Po ogledu razstave nominirancev Nike Ham, Danila Milovanovića, Špele Škulj in Tadeja Vaukmana v Galeriji P74, bo žirija razglasila zmagovalca v mesecu maju.