Kaj je knjiga umetnika?
Lepo pozdravljeni v sredinih Kulturnih novicah. V današnji oddaji iščemo odgovor na vprašanje, kaj je knjiga umetnika. V grobem lahko rečemo, da izraz označuje umetniško delo, izvedeno v obliki knjige. Kot pove Breda Škrjanec, muzejska svetnica v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, je knjiga umetnika običajno srednjega formata, drugih prepoznavnih slogovnih značilnosti pa nima. Kljub temu moramo knjigo umetnika razločevati od ostalih umetniških publikacij, ki služijo le kot nosilci reprodukcij umetniških del s pridruženim tekstom in so namenjene ogledovanju umetniških del.
Knjiga umetnika, v angleščini imenovana book as an artwork, je v umetniškem sistemu prisotna že od 19. stoletja, pomembna pa je postala zlasti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Po besedah Škrjanec je zaradi dostopnosti predstavljala alternativo institucionaliziranemu umetniškemu sistemu. Četudi je knjiga umetnika danes vse bolj institucionalizirana, pa veliko del še vedno izhaja v samozaložbi. Zgodovino in razvoj knjige umetnika v slovenskem prostoru nam opiše Škrjanec.
Po besedah umetnice Tanje Lažetić, avtorice več knjig umetnika, je bila vzpodbuda umetnikov za ustvarjanje knjige umetnika njena dostopnost. Zaradi nizkih materialnih stroškov so si nakup knjig lahko privoščili tudi tisti, ki zaradi slabega ekonomskega položaja niso imeli dostopa do klasičnih umetniških del.
Obenem so knjige umetnika koristile tudi ustvarjalcem. Lažetić je knjige umetnika začela ustvarjati zaradi nedostopnosti razstavnih prostorov.
V slovenskem prostoru je, kot poudarjajo sami, eden redkih neodvisnih založnikov knjig umetnika Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Zavod obenem koordinira tudi delovanje Galerije P74. V zadnjih dvajsetih letih je zavod izdal že več kot trideset knjig umetnika. Pod okriljem zavoda so delovali ustvarjalci, kot so Dejan Habicht, Zora Stančič in naša sogovornica Tanja Lažetić.
Kot nam pojasni ustanovitelj zavoda Tadej Pogačar, se je pred ustanovitvijo zavoda s področjem knjige umetnika ukvarjal MGLC, ki ima tudi obsežno zbirko tovrstnih umetniških del, v kateri pa hranijo predvsem modernistična dela. Želja zavoda P.A.R.A.S.I.T.E pa je bila podpirati produkcijo sodobnih oblik knjig umetnika. Tako so leta 2004 organizirali prvi javni razpis, na katerem so izbrali 3 knjige, ki jih je zavod tudi financiral. Obenem je zavod začel sodelovati tudi na mednarodnih sejmih, ki so – kot poudarja Pogačar – pomembni zaradi distribucije in popularizacije knjig umetnika. Skozi leta je zavod oblikoval tudi lastno zbirko, ki vključuje knjige umetnika, časopise, revije in tudi zine. Ker zavod nima fonda za odkupe knjig umetnika, je zbirka nastajala z izmenjavo knjig umetnika in donacijami umetnikov in drugih institucij. Pogačar opiše, kako se današnji položaj knjige umetnika razlikuje od položaja v devetdesetih letih.
V zadnjem desetletju se je produkcija knjig umetnika okrepila. Postale so pomemben del umetniškega sistema, knjige, ki jih je izdal Zavod P.A.R.A.S.I.T.E, hranijo tudi največji svetovni muzeji. Nedavno pa je večino založniške produkcije zavoda odkupila berlinska institucija Archivorum, ki bo začela delovati v letu 2022. Institucija Archivorum bo primarno delovala kot arhiv, obenem bo imela rezidenčni program in prirejala občasne razstave. Pogačar v odkupu dela zbirke Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. vidi možnosti za prepoznavnost slovenskih umetnikov, ki ustvarjajo knjige umetnika:
Knjige umetnika danes niso več tako dostopne, kot so bile na začetku. Lažetić pa se zdi, da je mesto, ki ga je v umetniškem sistemu včasih imela knjiga umetnika, prevzel zine, čeprav ločnica med tema dvema medijema ni jasna. Knjige umetnika so sicer vedno dražje, zini pa ostajajo dostopni. Obenem so se z razvojem interneta vzpostavile drugačne alternative sistemu sodobne umetnosti. Lažetić smo vprašali, ali lahko knjiga umetnika še vedno predstavlja alternativo umetniškemu sistemu.
Kulturne novice je pripravil vajenec Tibor.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj