Kdo se boji Povodnega moža?

Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Selimo se na Stari trg, pod lipo zeleno, v družbo trobent, gosli in cimbal, saj se v današnjih Kulturnih novicah posvečamo literarnemu kabaretu V iskanju Urške oz. Kdo se boji Povodnega moža?, ki se že od kulturnega praznika dalje odvija na Vodnikovi domačiji.

Predstava se skozi številne reinterpretacije prve slovenske balade poigrava z različnimi mediji. Flamenko Urške Centa, glasba Roberta Jukiča in animacije v stilu Terryja Gilliama so zgolj nekateri izmed mnogih umetniških ekskurzov, vse pa je povezano v turbulentno, a smiselno celoto. 

Formalno se predstava oprime strukture, značilne za predstave varieteja, natančneje žanra vaudeville. Ob glasbeni spremljavi in vrvežu polne kavarne v virtualni predstavi spremljamo glavni lik, poeta in gostitelja druženja, ki skupaj s humorno asistentko Lepo točajko potuje po prostoru kavarne in se ustavlja pri mnogih gostih, ki razlagajo različne vidike zgodbe. Poleg tega so v glavno shemo vključeni vnaprej posneti skeči in ostali že omenjeni umetniški vložki. Predstava se odreče prireditvenemu tonu, ki bi ga pričakovali glede na izbiro formata, zato pa se odloči za vzdušje, ki skozi celoten potek vzbuja radovednost in posmehljivo raziskuje še neraziskana polja izvedbe in interpretacije poezije.

Producenta predstave sta zavod Divja misel in Vodnikova domačija Šiška. Direktorica zavoda Tina Popovič nam je povedala, da je avtorski projekt Carlosa Pascuala prvi projekt v njihovi produkciji, ki spodbuja raziskovanje in nastajanje novega formata predstavljanja literature. 

Pogovarjali smo se z mehiškim režiserjem in igralcem Pascualom, ki je predstavo idejno zasnoval, napisal in režiral. O svojem projektu V iskanju Urške je povedal naslednje. 

Izjava

Predstava ni izoliran projekt, pač pa je prvi del tridelne serije, ki se bo čez leto odvijala pod Pascualovo taktirko. Režiser opiše koncept partikularne predstave in serije.

Izjava

Frfotava Urška je v svoji močno zakoreninjeni literarnozgodovinski prezenci pred Prešernom vzklila že v Valvasorjevi pripovedi o Povodnem možu. V predstavi smo priča mnogim interpretacijam Urškinega lika, od običajnih razlag močne privlačne fatalke do naivne vzvišene gospodične, vendar nam predstava nikoli ne ponudi zakoličene Urškine podobe. 

Izjava

Vendar en vidik Urške ostaja gotov v vsakem poskusu razumevanja - njena za tisti čas nesprejemljiva narava, ki je prisotna tako pri Valvasorju kot pri Prešernu. To vsebinsko podrobnost v predstavi literarnozgodovinsko razdela Andrej Rozman - Roza, Renata Šribar pa poda tudi sociološko-feministično interpretacijo. Jure Vuga, ki igra poročevalca s terena, v predstavi tako komentira Urškino naravo.

Odsek iz predstave

Z online literarnim kabaretom se lahko še zadnjič podružite v nedeljo, 28. februarja.

“Plesáje v valove šumeče" je planila vajenka Maja, zaplavati pa ji je pomagal Marko.