Konec pravljic ...

V naslednjem tednu se ima v Cankarjevem domu odviti 21. Pripovedovalski festival. Špela Frlic, programska vodja festivala, ob dogodku spomni, da že Walter Benjamin  toži po izginjanju pripovedovalca in skupnosti, ki se okrog slednjega razvije. Skupnost poslušalcev je plod razkošja prostega časa, pripovedovanje ljudskih zgodb pa nosi večne modrosti in hkrati stereotipe, ki so jih ustvarjale generacije ljudi, ki so gradile naš svet, kolektivni spomin. Zakaj je tak festival v današnjem času sploh še vredno in pomembno pripravljati, nam Špela Frlic odgovori:

Izjava

Pozabljanje in presoja starih zgodb, ki naši družbi torej ne služijo več, oziroma nas lahko celo omejujejo, je potrebno, zato je festival tudi spremenil programsko shemo.

Izjava

Družbena sprememba je v tem, da zgodbe niso več kolektivne, vendar obstajajo zgodbe posameznikov, ki želijo biti slišani, povedati svojo stran resnice. Frlic pa poudarja, da stopiti na oder in deliti svojo zgodbo pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za povedano. Kljub temu, da se festival odmika od legend in starih zgodb, pa je osrednji lik pravljičnega dela Kralj Matjaž.

Izjava

Smo torej v pričakovanju svojega mesije, ki bo ljudstvu skoval zlatnikov. Med tem lahko prihodnji teden na pripovedovalskem festivalu poslušamo o njegovih spalnih navadah, ki očitno presegajo meje naše potrpežljivosti.

V sklopu Festivala Fabula, so v današnjem fokusu Ženske brez upanja. Pogovor z antropologinjo Svetlano Slapšak in pisateljico Ano Schnabl bo potekal na Predstavništvu Evropske komisije, danes ob 18. uri. Kulturna teoretičarka Claire Colebrook namreč piše, da bi ženske morale opustiti upanje na bogatejšega fanta, večje prsi, vitkejše noge in novo, še bolj nedosegljivo torbico. Pa kaj, ko je Jennifer Lopez pri Združenih narodih postala borka za pravice žensk in deklet. Da bi si zagotovile prihodnost brez klišejev, bi si jo ženske morale postavljati same, s spremembo svojega vedenja in opustiti lahkomiselno čakanje na like tipa Kralja Matjaža. Programska vodja Festivala Fabula, Manca G. Renko, med drugim zapiše, da ima doma na polici razstavljeno knjigo Alice v čudežni deželi in secesijski svečnik.

Vse lepo o vremenu, izjavlja se Škerla.