Konec slovensko-hrvaškega spora tudi v kulturi

Kot filmofili moramo biti resno zaskrbljeni. Živimo v prelomnih časih, ko moramo skrbno negovati prihodnost filma. Filma v obeh pomenih besede – filma in filmskega traku. Še posebej, ko nas postopoma zapuščajo mojstri le-teh. Danes nas je v 88. letu zapustil Žaro Tušar, filmski snemalec in direktor nekaterih slovenskih klasik. Morda ime Žaro Tušar ni tako zgovorno; to je pač prekletstvo filmskih delavcev, ki niso igralci ali režiserji. Nedvomno pa bo sleherni poslušalec poznal nekaj filmov, pri katerih je Žaro Tušar sodeloval. Na primer prvi slovenski zvočni film Na svoji zemlji. Sodeloval je še pri Kekcu, Jari gospodi, Vesni, Dolini miru, Plesu v dežju idr. Skratka, v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja skorajda ni bilo slovenskega filma, kjer Tušar ne bi pustil svojega pečata.

Iz petdesetih in šestdesetih se selimo v devetdeseta. Danes se bodo v Centru in Galeriji P74 predstavili Jadranka Wintenhalter, Janko Vukmir in Darko Šimičić. Naslov predstavitve se imenuje Devetdeseta na Hrvaškem in je del širšega projekta Druga eksplozija – 90. leta. Ime je več kot zgovorno - Devetdeseta na Hrvaškem je raziskovalni projekt, ki preučuje umetniško produkcijo v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja na Hrvaškem. Umetniki bodo predstavili spremembe v umetniških praksah in institucionalne spremembe.

Meje bodo podirali tudi v Slovenski kinoteki. Tam bodo danes ob 19:00 projicirali polurni film Cross Border Experience, takoj za tem pa sledi razprava. Cross Border Experience je del že izpetega projekta, ki poziva k združitvi Evrope. Film je nastal leta 2011 in temelji na videointervjujih v državah, ki so želel vstopiti v EU – Albaniji, Turčiji in vseh državah bivše Jugoslavije, seveda z izjemo Slovenije.

Očitno se kulturniki sploh ne zmenijo za športne razprtije med Hrvati in Slovenci! Medkulturno povezovanje se namreč nadaljuje na razstavi Milijane Babić: Sama si je kriva. V Kulturnem centru Tobačna 001 si lahko ogledate razstavo in prisostvujete pogovoru z umetnico. O razstavi smo se pozanimali pri umetnici Milijani Babić:

izjava

Predstavitev v Tobačni bo predstavila dva projekta. Obema je skupno nagovarjanje nemoči žensk v trenutni družbi, umetnica v tem prepoznava negativno mesto Cerkve.

izjava

Performans ima bistveno kritično razsežnost, toda to ga naj ne bi bistveno ločilo od umetniške sfere. O povezavi političnosti in religioznosti Babić pravi:

izjava

Na koncu nas je še zanimalo, ali gre za edinstven performans ali je umetnica v tej smeri delovala že prej?

izjava

Nadaljnja vprašanja lahko umetnici postavite danes ob petih v Kulturnem centru Tobačna 001.

O nehvaležnem položaju žensk bo predavala tudi Svetlana Slapšak. Če vas v žepu žulijo odvečni trije oziroma 5 evrov, lahko v Cankarjevem domu prisostvujete predavanju z naslovom Gramatiki in gromatiki: viri za Bolkonskega, očeta in sina. Predavanje obljublja ekspozicijo rimske podobe možatosti in protipola, hudobne, umazane in uničujoče ženskosti. Svetlana Slapšak obljublja, da boste izvedeli, zakaj je ženstvenost pri Tolstoju po eni strani nagnusna, a hkrati ključno gonilo razvoja drame.

Na dogodkov poln dan je Kulturne novice za vas pripravljal Mateo.

*** Na uredništvo smo prejeli odziv Lane Zdravković glede novice o projektu Cross Border Experience. Odziv objavljamo spodaj: 

Odgovor na novico avtorjev projekta in filma Cross Border Experience

Novica je zavajajoča, netočna in tehnično slaba.

Novica je zavajajoča v delu, ko izreka, da gre za »izpet projekt«. Projekt Cross Border Experience (www.crossborderexperience.org) je bil zasnovan z idejo premisliti "kako je EU lahko misliti kot trans-nacionalni politični projekt", odpiral je vprašanja problematičnosti nacionalnih držav s svojimi mejami, suverenostjo, identiteto, državljanstvom ... ki sistematično proizvajajo Drugega. V današnjem času »begunske krize«, »krize parlamentarne demokracije« in globalnih vstaj, projekt (žal) deluje še vedno zelo aktualno in vse prej kot izpeto.

Novica je netočna v delu, ko izreka, da gre za »projekt, ki poziva k združitvi Evrope«. Tega projekt nikjer ne poziva, ne v napovedi dogodka ne na spletni strani projekta.

Novica je tehnično slaba, saj neutemeljeno in neargumentirano mnenjsko opredelitev postavi pred podajanjem osnovnih dejstev o dogodku, ki ga obravnava. Tako izpusti nekaj ključnih informacij o dogodku, kot so: avtor filma, naslov omizja, ter imena udeležencev omizja. Mimogrede, debata, ki je sledila projekciji filma z naslovom »Prihodnost Evrope« je ravno problematizirala aktualna vprašanja današnjega časa.

Ker uredništvo ni želelo popraviti novice smo bili prisiljeni reagirati na ta način. Ob tem izražamo upanje, da bodo novinarji RŠ-a v prihodnje svojo zapovedano kritično držo gradili na dejstvih in znanju, ne pa na prazni »kritični« pozi.