Kultura, prostor noči in sanj
Umetnost nekako instinktivno povezujemo z nočnimi, temnimi, sanjskimi, sublunarnimi prostori. Velik del sodobne literature in likovne umetnosti se bolj ali manj eksplicitno utemeljuje v sanjski logiki, v “podobah iz sanj”. Obenem, lahko dodamo, večina gledaliških produkcij in javnih predvajanj filmov poteka v prostorih, kjer občinstvo ždi v popolni temi, in v času, ko je v svetu onkraj avditorija sonce že zašlo.
Nekatere vrste gledaliških produkcij in kinematografskih dogodkov rušijo to mejo med têmo parterja in balkonov ter têmo onkraj avditorija. Spomnimo se recimo na “drive-in” kina pod nebom ali pa na izvedbe oper v veronskem in puljskem amfiteatru.
Slovenija očitno doživlja porast zanimanja za poletna kina na prostem, ki nekako kombinirajo ti dve zgoraj omenjeni lastnosti: ogled filma - kot pri nostalgičnih drive-inih - in zgodovinsko, monumentalno prizorišče - kot pri operah v amfiteatrih. Pomislimo na Kino pod zvezdami na ljubljanskem gradu in predvajanja filmov v mariborskem Naskovem dvorcu.
V to zgodbo spada tudi ptujski Kino brez stropa, kjer si bodo to poletje od petka, 30. junija, obiskovalci lahko ogledali nekatere izbrane aktualne filme v atriju ptujskega gradu. Vodja projekta Mateja Lapuh je Kino brez stropa orisala tako:
Filmi, prikazani na letošnjem Kinu brez stropa, so večinoma izbrani iz repertoarja cenjene, tudi oskarjevske aktualne produkcije:
Vrnimo se k temi sanj kot referenčni točki kulture. Založba Sanje danes, 23.6., ob priložnosti Nočí knjigarn pripravlja raznolik kulturni dogodek, naslovljen Sanje na Bližnjem vzhodu. Urednica založbe Sanje Tjaša Koprivec, ki se bo v okviru dogodka pogovarjala z avtoricama Svetlano Slapšak in Karin Cvetko Vah, je o Noči knjigarn kot taki povedala naslednje:
Tema, okrog katere rotira letošnja Noč knjigarn, je Bližnji vzhod. Za izbiro te tematike, pravi urednica založbe Sanje, stojijo globlji preudarki:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj