Kulturna dediščina v nemirnih vodah
Pred časom je v slovenskih medijih odjeknila novica, da so slovenski muzeji in galerije zaradi ukrepov ob novem koronavirusu izgubili približno 650.000 evrov lastnih sredstev. Predsednica Slovenske skupnosti muzejev, doktorica Aleksandra Berberih - Slana je za STA pojasnila, da so bili muzeji in galerije primorani vajeti vzeti v svoje roke in poiskati lastne načine krpanja izpada dohodkov. Predsednici SMS se je še posebej sporna zdela umestitev obiska muzejev in galerij v nevarnejšo skupino kot obisk nakupovalnih centrov, ki naj bi še dodatno okrnila zmožnost pridobivanja lastnih sredstev.
Ponovimo: muzeji in galerije so v času izbruha prvega vala bolesti svoje duri skupaj z drugimi kulturnimi ustanovami zaprli 13. marca 2020. Med popolnim zaprtjem so svoje delovanje omejili na medmrežje; po umiritvi razmer pa je bilo za muzeje in galerije skupaj s knjižnicami predvideno ponovno odprtje 5. maja. Skupnost muzejev Slovenije se je na to nenadno vladno odločitev o odprtju odzvalo z izjavo, da muzeji o odprtju niso bili obveščeni in da se »Muzeji [...] ne odpirajo tako na pamet, brez navodil in brez predhodne najave«.
Muzeji in galerije so vendarle začeli delovati v omejenem obsegu in kljub naglemu odprtju zabeležili visoke izpade sredstev. Ministrstvo za kulturo se je na pritožbe muzejev in galerij odzvalo v izjavi za javnost na svoji spletni strani, v kateri je branilo svoje delovanje in poudarilo, da je izpolnjevalo svoj delež plačevanja javnih sredstev. O državnem financiranju muzejev in izpadu lastnih dohodkov smo povprašali direktorico Tehniškega muzeja Slovenije, doktorico Barbaro Juršič:
Kakšno pomoč so od Ministrstva za kulturo pričakovali slovenski muzeji in galerije, nam je pojasnila direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor in predsednica Skupnosti muzejev Slovenije, doktorica Aleksandra Berberih - Slana:
Na vprašanja o morebitni dodatni pomoči Ministrstva za kulturo muzejem in galerijam v času izpada lastnih sredstev so nam z ministrstva pisno odgovorili, da je »Ministrstvo za kulturo [...] muzejem iz svoje obveznosti financiranja ves čas zagotavljalo sredstva za plače, splošne stroške delovanja in program. Situacijo so poskušali reševati s čim prejšnjim odprtjem muzejev«. Kot so poudarili že v vladnem odzivu, naj bi bila Slovenija celo bolj darežljiva kot druge države, s katerimi Skupnost muzejev Slovenije rada primerja našo. Kot nam je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice Narodnega muzeja Slovenije, magistrica Barbara Ravnik, je dodatna pomoč, ki jo je prejel njihov muzej, znašala 250 mask za 73 zaposlenih. O izpričani darežljivosti in naglemu odpiranju muzejev smo povprašali tudi doktorico Aleksandro Berberih - Slano iz SMS:
Ministrstvo je v odgovoru poudarilo tudi, da »Delež lastnih sredstev v večini muzejev ne predstavlja tako visokega deleža celotnega proračuna muzeja, da bi ogrozil njegovo delovanje.« Na trditev, da naj bi muzeji poleg upada dohodkov beležili tudi upad stroškov, je vršilka dolžnosti direktorice Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik odgovorila, da to drži le delno, »saj so se pojavili novi: manj je recimo potnih stroškov, nov je strošek za plačilo uporabe lastne opreme v času dela od doma«. Kot je nadalje trdila vlada, naj bi muzeji in galerije ves čas prejemali »programska sredstva, ne glede na to, da se program v tem obdobju ni izvajal«, na kar je Ravnik odgovorila, da muzeji sicer niso bili odprti, vendar je »NMS [...] doslej izvedel vse načrtovane projekte«, sicer pa so bili pri nekaterih programih primorani znižati končni strošek zaradi zmanjšanja lastnih finančnih sredstev.
Skupnost muzejev Slovenije bi si sicer želela sestanka z Ministrstvom za kulturo, na katerem bi se pogovorila o prihodnjem financiranju muzejev in galerij. O dosedanjem neuspehu pri sklicevanju sestanka in vpeljavi digitalizacije muzejev v načrte nadaljnjega financiranja muzejev in galerij iz javnih sredstev nadaljuje Aleksandra Berberih - Slana:
Prikaži Komentarje
Komentiraj