Kulturne komisije MOL: Uvod

Potem ko smo v predhodnih oddajah dobili vpogled v kolesja financiranja kulturnih programov, v današnji ediciji rubrike Intimno s stroko nadaljujemo s pregledom strokovnih komisij. Te so, ali bolje, bi morale biti temelj strokovnega razpolaganja z javnimi sredstvi. Če smo po objavi rezultatov štiriletnega programskega razpisa problematizirali predvsem komisije ministrstva za kulturo, velja izpostaviti, da ima tudi Mestna občina Ljubljana svoje strokovne komisije na področju kulturne politike.

Mestna občina se javno rada pohvali z uspešnim pospeševanjem kulturne produkcije prestolnice. Področju kulture sicer namenjajo povprečno 27 milijonov evrov letno, kar je okvirno 11 odstotkov mestnega proračuna. Znesek se nadalje deli tako: največji del pogače – 22 milijonov evrov – dobijo mestni javni zavodi. Od preostalega zneska občina polovico – 3,5 milijona evrov – razdeli nevladnim organizacijam za sofinanciranje programov in projektov. Preostalih 3,5 milijona evrov pa gre za vzdrževanje in prenovo kulturne dediščine, postavljanje in vzdrževanje spomenikov, urejanje vojnih grobišč, ljubiteljske kulturne dejavnosti in programe za mlade.

Komisije so razdeljene po ustaljenih kulturno-umetnostnih žanrih, pri čemer je zanimivo, da so področja vizualnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja združena. Ločeni pa so uprizoritvene, glasbene in intermedijske umetnosti, kulturno-umetnostna vzgoja, področje knjige, festivali, kulturna dediščina in podporni kulturni programi. Poleg teh so na seznamu še posebni komisiji za projekt Ustvarjalna Evropa, transdisciplinarni programi in posebna komisija za izbor razstavnih projektov za predstavitev v prostorih MOL.

Naš sogovornik Miha Colner, član komisije za transdisciplinarne programe, opredeljuje njeno delo predvsem kot obravnavanje programov, ki so prijavljeni na javne razpise.

Izjava

Člani strokovnih komisij se izmenjujejo na štiri leta, kar Colner pozdravlja kot dober sistem za uveljavljanje raznolikosti mnenj. Zadnji mandat se je začel leta 2019, člani pa so bili predlagani prek javnega razpisa. Iz tega je razvidno, da je na večini področij bazen poznavalcev očitno dovolj velik, da je tovrstna menjava mogoča. Lokalna kulturna scena je sestavljena iz prenekaterih samozaposlenih multipraktikov, a ker naj bi člani komisij ne bili vpleteni v produkcijo, so ti izključeni in se na določenih področjih vseeno pojavi problem izbiranja članov. Na to problematiko je recimo naletela komisija za intermedijske umetnosti, s katerimi se v Sloveniji ne ukvarja dovolj teoretskih inštitucij.

Društvo Asociacija je v odgovoru na javno dostopen dokument Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2020-2023, z usmeritvami do leta 2027, navedlo mnoge komentarje in izboljšave glede ravnanja z razpisi. V zvezi s strokovnimi komisijami poudarjajo, da bi bilo ključno izboljšanje, če bi bilo možno projekte osebno predstaviti. Komisije so namreč soočene s programi, za katere morajo pogosto ugibati, kako se bodo realizirali. To lahko povzroča nejasnosti in onemogoča argumentirane odločitve. Po njihovem mnenju bi morala strokovna komisija dopustiti možnost naknadnega zagovora ali pritožbe na zavrnitev, pri čemer bi šla prijava v ponovno presojo, tokrat razširjeni skupini strokovnjakov.

Colner odgovarja s pomislekom o birokratskih zapletih, ki bi jih prinesle omenjene spremembe.

Izjava

Od javnih kulturnih programov, ki so jim komisije v letih 2020 in 2021 dodelile najvišja sredstva, sta jih največ dobila programa s področja uprizoritvenih umetnosti, in sicer od zavoda Mini Teater in Zavoda En Knap. Pogodbena zneska za posamezno leto sta bila s 160.000 evri občutno največja, saj jima s šele 93.000 evri letno sledi Zavod Bunker.

Poleg tega so bili najvišje financirani kulturni projekti v letu 2021 tisti iz sklopa Ljubljana bere, in sicer dva knjižna projekta Založbe Mladinska knjiga, za katera so prejeli skupno 50 tisoč evrov.

Colner nazadnje izpostavi občutljivo polje iskanja ravnotežij med že uveljavljenimi in novimi producenti v prijavljenih programih, ki jih je vsako leto več. Kako torej ustvarjati prostor za nove producente, ne da bi ti izpodrinili že uveljavljene?

Izjava

Kulturne novice je pripravila vajenka Valerija.

Grafika: Tina Ocvirk