La Doctora

Od torka dalje je v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstava La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, ki predstavi dr. Branislavo Sušnik, paragvajsko etnologinjo slovenskega rodu. Razstava je nastala v sodelvanju s paragvajskim Etnografskim muzejem Andres Barbero Asuncion, kjer je Sušnik delovala kot direktorica in raziskovalka. Projekt je nastal ob lanskoletni stoti obletnici njenega rojstva, zaradi pandemije pa je bila predstavitev življenja in dela v obliki razstave prestavljena.

Branislava Sušnik se je kot etnologinja izoblikovala na ljubljanski Filozofski fakulteti, nato je leta 1942 s študijem nadaljevala na Univerzi v Rimu. Akademsko kariero je želela nadaljevati v Sloveniji, vendar je zaradi vojne kaj kmalu začela razmišljati o emigraciji v Južno Ameriko. Tja se je po vojni tudi napotila, kjer je hitro pričela opravljati etnološko raziskovalno delo. Prav zaradi emigracije je njeno raziskovanje pri nas slabše poznano. Večanje zanimanja za njeno delo opiše dr. Tanja Roženbergar, vodja razstavnega projekta.

Izjava

Želja po predstavitvi raziskovalnega dela dr. Sušnik v njeni domovini se je tako pojavila že pred leti, pot do uresničitve pa ni bila kratka. Sodelovanje s paragvajskim Etnografskim muzejem opiše Roženbergar.

Izjava

Sušnik velja za eno največjih etnoloških raziskovalk Paragvaja, kjer je bila pionirka etno-lingvističnega raziskovanja paragvajskih staroselskih ljudstev, kar je na razstavi tudi primerno predstavljeno: zgolj tretjina razstave je posvečena njenemu življenju, preostali del nam oriše plemena in dokumentacijo, ki jo je dr. Sušnik zbrala v svojih raziskavah. Raziskovalno delo je igralo v njenem življenju poglavitno vlogo, saj se mu je povsem predala. Prav zaradi svojega raziskovalnega pristopa in dobrega vodenja paragvajskega etnološkega muzeja je tam zelo cenjena. Več pove Roženbergar.

Izjava

Dr. Sušnik je poznana tudi zaradi svojega muzeološkega doprinosa. Etnološki muzej je dopolnila s predmeti, ki jih je pridobila na svojih ekspedicijah, uredila in posodobila je tudi fototeko muzeja. Sušnik je namreč dobro poznana po uporabi fotografije v dokumentarne namene.

Sodelovanje slovenskega etnografskega muzeja s paragvajskim se ni končalo zgolj z razstavo. Naš muzej je v okviru projekta prejel precej različnega gradiva o etničnih skupinah Paragvaja, oblikovali so tudi fond Branislave Sušnik, kjer so v raziskovalne namene na razpolago fotografije, dokumenti in studijski posnetki eksponatov.

Če vas ta vikend pot ne bo popeljala na ogled razstave o dr. Branislavi Sušnik, pa vam v luči včerajšnjega dneva zemlje priporočamo animirani celovečerni film Prinčevo potovanje. Film govori o nepričakovanem prijateljstvu ostarelega princa in dečka, ki skupaj iščeta odgovor na vprašanje, ali lahko civilizacija preživi, če se postavi nad naravo. Film je del programa Animateke, Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta in Art Kino Mreže Slovenije.

FOTO Etnografski muzej dr. Andrés Barbero, Asunción, Paragvaj.