Lajf is lajf
Poslušalke in poslušalci, nemara se še spomnite neke nepomembne jutranje radijske rubrike, ki se je trudila definirati lika, tega izmuzljivega vsakodnevnega performerja bojda singularnih oblik radosti in grenkosti življenja. Ja, bili so gonzo poskusi … Toda v nasprotju z zajebantskim dojemanjem ima lik neko resno zgodovinsko-ontološko podstat, ki jo je na površje najbolj izpričala in izplavala zgodovina performativnih uprizoritvenih umetniških strategij.
Ta je namreč pokazala, da lahko subjekt in njegova identiteta obstojita le kot določena uprizoritvena strategija, kot performans. Tako se v sodobnih scenskih umetnostih že nekaj časa govori o t.i. »vdoru realnega«, pri katerem performerka konstruira nek pomen, konstruirajoč samo sebe, kakor pravijo tudi organizatorji pogovora Kako uprizoriti življenje oz. ali obstaja življenje izven umetnosti? Ta se bo v okviru festivala Mesta žensk v Galeriji Škuc dogodil danes ob 18.00. Pogovor bo moderirala Lana Zdravković, o spletu življenja in umetnosti pa bodo skozi analizo lastnih del, predstavljenih v preteklosti na festivalu Mesto žensk, razpravljale umetnice Katarina Stegnar, Maja Delak, Nataša Živković in Simona Semenič.
Pogovor bo izhajal iz nevarnosti, citiramo, »da subjekt, ki je postal vir ustvarjalnosti na polju simbolnega, hkrati na polju realnega postane implicitno neviden kot dejansko (ideološko, čustveno, seksualno, rasno, razredno in še kako drugače zaznano in identificirano) telo, ki tvori umetniško delo«. Oziroma krajše: kako se povezati v realnem življenju, če umetnice ves čas delujejo na področju simbolnega? Oziroma še krajše: kako in koliko je preplet umetnosti in življenja, kakor ga povezujejo sodobne performativne uprizoritvene strategije, politično potencialen? Za odgovor o neposredni politični moči sicer že precej kanonizirane forme performativnih uprizoritvenih strategij smo vprašali Katarino Stegnar:
In kakšen je odgovor, kolikor ta premik ne mislimo le diskurzivno, kot spodbujanje določenega premisleka, temveč kot premik k delovanju?
Kakšna pa je politična moč umetniških strategij, ki skušajo z namenom politizacije neposredno vključiti določeno marginalizirano skupino, na primer migrante?
Življenje, še posebej v skrajnih političnih situacijah, pa ni uprizorjeno le preko umetnosti, temveč tudi preko nam ljubega novinarskega foha. In tudi preko vam ljubega našega radia. V sklopu dogodkov, ki jih vsak drugi torek Radio Študent organizira v Trubarjevi hiši literature, bosta drevi ob 20.00 o položaju in perspektivah Kurdov ter vlogi angažiranega novinarstva v sodobnih razmerah medijske krajine iz osebne poročevalsko-potopisne izkušnje iz bližnjevzhodne regije spregovorila naša novinarja Miha Turk in Arne Zupančič.
Prikaži Komentarje
Komentiraj