Matter of mythology
Prepišna jesen veje skozi Ljubljansko kotlino. Oktobru se piše konec in z njim je veter ljubljanske ulice prevel s številnimi srhljivimi obličji prikazni. Če si ravno niste preobremenjeni prizadevali, da bi s kolesom poleg pešcev prehiteli tudi čas sam in ste se v zadnjih dneh skozi center uspeli sprehoditi nekoliko bolj prešerne volje, ste morda katerega od omenjenih duhov tudi opazili.
Pravzaprav v človeškem svetu nič novega - fikcija je vendarle vse. Morda odmislite svojo nenavadno izmučenost in prav tako nenavadno pomanjkanje jutranje in večerne zmrzali in trditev stoji. Vsekakor stoji na oglaševalskem plakatu letošnjega Prepišnega uredništva.
Festival bralne kulture se je od ponedeljka do četrtka v novih prostorih LUD Literature na Trubarjevi 51 letos odvijal že desetič. V organizaciji Veronike Šoster in Andreja Hočevarja je letos beseda tekla o avtofikciji ali »pisanju onkraj domišljenega in dejanskega«. Več o izbiri teme pove Hočevar.
Avtofikcija kot pisateljska tehnika igra ključno vlogo pri opolnomočenju pisateljic in pripadnic marginaliziranih družbenih skupin. Razlika med avtofikcijo in avtobiografijo odzvanja predvsem v odnosu družbenih položajev predstavnic in predstavnikov obeh žanrov.
Uvid v pisateljičin um podrobneje razkrije zaznamovanost odločitve za avtofikcijo. Odraža se v nuji izrekanja, ki ne uspe nujno naseliti drugih oblik javnega in zasebnega sporočanja. Tako na svojem primeru razlaga ena od govork Nakratkih ‒ tradicionalne serije kratkih predavanj, Ana Schnabl [šnAbl], ko primerja vzgibe za fiktivo in avtofiktivno pisanje.Izjava Forma omogoča tudi subtilno razgrinjanje vprašanja tujstva in tako še dodatno poglobi politične razsežnosti tovrstne literature. O tem kot o pomembnem delu svojega romana Zakaj molčiš, Hava? govori ena mlajših, a zato nič manj pronicljivih govork, Selma Skenderović.
Kot izpostavlja sama, je pomembno avtofiktivna dela osmišljati z njihovo zmožnostjo, da osvetlijo širši družbeni in tudi ideološki horizont.
Krovni pojem označuje vrsto avtorskih poetik in različic njihovega razlaganja ter dojemanja. Kot opomni Hočevar, se razprava lahko prelevi tudi v vprašanje programiranega poseganja umetne inteligence na področje literarnega, pri čemer zamaje konvencionalni položaj avtorja.
Nekoliko bolj poglobljen vpogled ponuja Jaka Železnikar, ki se že vrsto let ukvarja z možnostmi računalniškega poseganja v umetniško ustvarjanje. Prav on je med drugim zaslužen za formalizacijo prakse izposojanja disket v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Letošnje Prepišno uredništvo obeležuje že deseti rojstni dan. To priložnost je uredništvo Literature izkoristilo za refleksijo pomnenja laste zgodovine in mehanizmov mitologiziranja lastne preteklosti. Festival se je tako zaključil s performativnim nastopom Onkraj zgodovinjenja. Hočevar in večletni spremljevalec festivala Dražen Dragojević sta v svoji refleksiji kritično stališče zavzela tudi do Literaturinih uredniških politik.
Četrtkov večer se je iztekel v znamenju mitologizacij prihodnosti, ki se obetajo. Prepišno uredništvo je priložnost za izraz ponudilo glasbenemu triu Matter, ki je prvič v svoji zgodovini izvedel glasbeni recital.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj