Meje v glavi predhajajo fizičnim

Začenjamo z dobro novico: Stripburger je bil nagrajen na mednarodnem stripovskem festivalu KomiksFEST, ki je prejšnji teden potekal v Pragi. Ustvarjalcem je bila za izjemne dosežke, poseben doprinos na področju neodvisnega in avtorskega stripa in podporo pri uveljavljanju čeških avtorjev podeljena častna stripovska nagrada Muriel.

Sledi pa manj vesela tema. Obleganje in prilaščanje Palestine poteka že dolgo, le redko pa razmišljamo o strukturnih predpogojih za uspešnost tega apartheida. Danes ob štirih se bo na Fakulteti za družbene vede v okviru Sociokluba pričel dogodek Izraelska arhitektura okupacije. Več o dogodku je izdal sociolog Klemen Ploštajner.

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.

/////////////////////////////////////////////////////////////////

Predavanje, ki mu bosta sledila ogled dokumentarnega filma in diskusija, bo skušalo razgrniti arhitekturne principe okupacije in prepoznati temeljne strategije in taktike izraelskih zavojevalcev. O tem ponovno Klemen Ploštajner:

//////////////////////////////////////////////////////////////////

Izjava se nahaja v posnetku celotne oddaje.

/////////////////////////////////////////////////////////////////

Po spoznavanju palestinskih tegob se lahko sprehodite do Kinoteke, kjer bo ob sedmih predvajan dokumentarni film Boj za, režiserja Siniše Gačića.

V kolikor se boste na FDV zapletli v predolgo debato pa lahko aktivistično navdahnjeni uro kasneje obiščete A-Infoshop. Tam bodo ob osmih predstavili zadnjo številko Časopisa za kritiko znanosti, naslovljeno Anarhizem: onkraj obstoječega. Številka je posebna tudi zato, ker je v njej prvič na enem mestu popisana zgodovina anarhistične misli na Slovenskem.

Tisti, ki k aktivizmu pristopate drugače, pa se usmerite proti Tobačni. Ob sedmih se bo tam zgodilo odprtje Nemih kart, samostojne razstave bosanske umetnice Lane Čmajčanin.

Avtorica je v času umetniške rezidence razmišljala o spremembah, ki so v zadnjem tisočletju zadele Bosno. Spraševala se je o vojaški moči, šolskem sistemu in odnosih med spoloma. Izrazila se je skozi politične in vojaške karte, ki spremljajo Bosno od 15. stoletja do Daytonskega sporazuma. Zarisovanje meja in kart postavlja v domeno moških, ženskam pa pripiše posredno moč, ki se skriva v edukaciji. Prav v tem vidi možnosti za nova razumevanja meja in omejitev te razdrobljene države.

V aktivistični razmislek je silila Nika Mahnič.