Morebitne spremembe avtorskega prava
V petek se je v Maxi klubskem salonu odvila okrogla miza o reformi avtorskega prava v Evropski uniji. Pogovori o novi strategiji EU za vzpostavitev enotnega digitalnega trga so se sicer začeli septembra 2016. Predlog so poslanci v začetku poletja enkrat že zavrnili, ponovno bo šel na glasovanje v prihodnjem tednu. Zdaj, tik pred zdajci, pa se je strokovna javnost odločila ukrepati z javnimi pogovori.
Evropska komisija je želela z novo strategijo posodobiti avtorsko pravo z namenom doseganja večje kulturne raznolikosti v Evropi, večjega obsega spletnih vsebin in jasnejših pravil za vse spletne akterje. Cilji direktive so boljša izbira in dostop do vsebin na spletu in prek meja; izboljšanje pravil o avtorski pravici na področju izobraževanja, raziskav, kulturne dediščine in vključevanja invalidov; ter pravičnejši in bolj trajnosten trg za ustvarjalce, ustvarjalne panoge in medije. Trenuten odziv strokovne in laične javnosti je razdvojen.
V luči pozornosti so predvsem štirje členi direktive. 3. in 4. ter 11. in 13. Četrti naj bi zagotovil izjemo za izobraževanje, ki jo lahko države članice povozijo, četudi si delavci v šolstvu že dolgo želijo pravno varne izjeme za izobraževanje, ki bi jim omogočala brezplačno nekomercialno uporabo avtorskih del pri pouku. Na okrogli mizi so se osredotočili predvsem na 11. in 13. člen. Enajsti člen je pod plazom kritik, ker naj bi od spletnih agregatov novic zahteval plačilo za prikaz s sliko, naslovom in odlomkom članka obogatenih povezav, kar so v Nemčiji že poskusili uvesti. Posledice so bile, da je družba, odgovorna za plačilo tega davka, breme naložila na vse spletne agregate novic, razen podjetja Google, s čimer so zagotovili monopolni položaj podjetja in onemogočili rast manjšim podjetjem.
13. člen predlaga uvedbo avtomatskih cenzorskih filtrov na avtorska dela že ob nalaganju vsebin, pri čemer naj bi šlo za očitno obliko cenzure. Julia Reda, evropska poslanka Piratske stranke, se je na spletu zelo natančno lotila obravnave strategije. Pri tem je med drugim izpostavila raziskavo Evropske komisije, ki ni bila nikoli objavljena, dokler je ni objavila sama. Zanimalo jih je, »Ali kršitev avtorskega prava negativno vpliva na zakonito prodajo?« Ugotovili so, da z izjemno na novo izdanih uspešnic nimajo dokazov, ki bi podprli idejo, da kršitev avtorskega prava na spletu izpodbija prodajo.
Na okrogli mizi, ki jo je pretekli petek organiziral STA klub, so bili prisotni tudi nekateri slovenski evropski poslanci, kot so Franc Bogovič, Igor Šoltes, Lojze Peterle in drugi. Pridružila se je tudi Tanja Fajon, ki je opozorila na prepozen odziv strokovne javnosti in neuravnoteženost okrogle mize. Na njej so bili prisotni trije predstavniki imetnikov avtorskih pravic, Axel Voss – poročevalec odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta - in Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije. Problematiko je na hitro predstavil tudi moderator dogodka:
Izjava se nahaja v posnetku oddaje.
Imetniki avtorskih pravic si pri tem mislijo sledeče. Luka Novak:
Izjava se nahaja v posnetku oddaje.
Predsednik Piratske stranke Rok Andrée je najprej pojasnil stališče stranke, nato še obrazložil tehnološka neskladja z direktivo. Poudaril je, da stranka ne nasprotuje strategiji, ampak le nekaterim členom:
Izjava se nahaja v posnetku oddaje.
Še ena okrogla miza o avtorskem pravu v EU se bo odvila ta teden v petek ob 11. uri na Pravni fakulteti v Ljubljani. Celotnemu posnetku okrogle mize lahko prisluhnete jutri ob polnoči v Odprtem terminu Radia Študent.
***
Opozarjamo še, da se bo v sklopu mednarodnega zin poziva ZINE VITRINE danes v Kameri Kina Šiška otvorila razstava tandema Lealudvik. Osvetlila bosta svoj odnos do preteklega dela in na splošno odnos umetnika. Zin je današnja tujka za samizdat, torej publikacijo, ki jo umetnik, novinar ali nekoč navdušenec nad neko tematiko izdaja brez založnika. Prvi so se pojavili v prvi polovici preteklega stoletja v subkulturi ljubiteljev znanstvene fantastike, razširili pa so se med 60. in 80. leti, ko so se razširili predvsem tako imenovani fenzini različnih glasbenih subkultur. Danes se obračajo predvsem v smer umetniških zinov, kulturo katerih predstavljajo redno tudi v Dobri vagi. Tandem Lealudvik se bo danes predstavil s knjigo umetnika in zinom, pri čemer gre za nadaljevanje periodično zastavljene DIY publikacije Four Eyed Monster. Zin je mešanica fotografije, videa in grafike. Osrednje teme so raziskovanje telesa, seksualnosti in okultizma. Lealudvik pa sta v resnici Lea Jelenko in Matjaž Komel. Priložnost listanja zinov boste sicer imeli ta teden še v četrtek in petek v Atriju ZRC SAZU v sklopu Festivala Indigo.
Prikaži Komentarje
Komentiraj