Na koncu cone udobja

Pozdravljeni v Kulturnih novicah. V dnevu, ko se je v Cankarjevem domu začel 10. Kulturni bazar, imamo za vas dva druga predloga za današnje kulturno udejstvovanje - odprtji likovnih razstav. Eno je v Šiški, drugo v centru, čisto blizu Gleja.

Ob 19. uri v galeriji P74 odpirajo razstavo Sodobna slovaška umetnost, ki so jo pripravili v sodelovanju z bratislavsko galerijo SODA in Tomasom Umrianom. Podobno kot to počnejo v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova z zbirko Arteast+, želijo v galeriji P74 s to razstavo zgodovinjenje umetnosti “Vzhoda” vzeti v svoje “vzhodne” roke. Torej lastne kulturne fenomene poskusiti prikazati in interpretirati sami, in ne pustiti zahodnjaškemu vrednostnemu sistemu in medijem, da jih popačijo in dekontekstualizirajo.

Izbrali so slovaške umetnike treh generacij. Od Júliusa Kollera, Stana Filka in Jane Želibske, neoavantgardistov šestdesetih let, preko Ilone Németh, umetnice srednje generacije, do Lucie Tallove, Viktorja Freše in Jara Varge, ki pripadajo mlajši generaciji umetnikov. Tako se nam obeta precej raznolika razstava ključnih akterjev slovaške konceptualne in postkonceptualne umetnosti. Nadejamo se videti tako dokumentacijo (anti)hepeningov, risbe in slike, ki se pretvarjajo v objekte, NLP-je, analizo identitetnih vzorcev in resnice “večinskega mnenja” kot tudi bolj intimistične izpovedi mlajših generacij, monumentalizirane v medij slike.

O razstavi se je razgovoril kurator Tomas Umrian.

Izjava

Nadalje nam je nekaj povedal še o umetniških praksah Juliusa Kollera in Stana Filka, torej o delih dveh najstarejših umetnikov, zastopanih na razstavi.

Izjava

V galeriji Equrna pa ob isti uri, ob 19h, odpirajo razstavo študentov ALUO, naslovljeno Abstrakcija je na koncu tvoje cone udobja, ki jo bo spremljal performans Maje Bojanič in Petre Leskovar Grum. Nit, ki jo razstavljena dela pletejo skupaj, je zaznamovana z abstrakcijo, iskanjem, naravo, subtilnim in osebnim.

A ob raznoliki produkciji sodelujočih študentk in študentov nam obrazstavno besedilo Petje Grafenauer raje ponuja razmislek o procesu formiranja študentk in študentov v umetnice in umetnike. Kako morda ti v svojem ustvarjanju postopajo drugače od uveljavljenih? Kolikšno svobodo si lahko dovolijo v primerjavi s slednjimi? Koliko časa si bodo tovrstno svobodo lahko še privoščili? Koliko časa, preden se bodo primorani prilagajati razpisom, financerjem, načrtovanju kariere? Ali pa so že tam? Vabljeni k večernemu premisleku v Equrno.