Na robovih kulture

V Novi Gorici že od prejšnjega petka in peto leto zapored poteka festival Mesto knjige. Festival organizira Društvo humanistov Goriške, ki izdaja revijo Razpotja, od letos pa tudi literarno revijo November. Letošnjo izvedbo posvečajo temi obrobja, ki po besedah predsednice društva Katje Pahor nosi velik pomen za lokalno okolje: 

izjava

Iz doživljajskega izhodišča so poskusili temo razpreti tudi na ta način, da so se osredotočili na literarne zvrsti, ki so navadno ob robu pozornosti literarnih festivalov. Letos je zato v fokusu festivala slovenska dramatika ‒ danes ob pol šestih bo na sejemskem odru ansambel SNG Nova Gorica bral dramo Simone Semenič Ni še to. Izpostavili so tudi manjše založbe, ki so vedno na robu preživetja, in pa upokojence, ki so zaradi epidemije pristali še bolj ob robu družbenega dogajanja.

Festival so pred petimi leti ustanovili, da bi prebili mrtvilo, ki je velo po literarnem prizorišču v Gorici. Mesto še danes nima spodobne knjigarne, tako da je sejem, ki spremlja festival, edina priložnost, da se človek založi s kvalitetnim čtivom. Občinstvo festival sicer srčno podpira tudi z rednim obiskom dogodkov ‒ zvesto publiko si je lahko pridobiti, a je težko prebiti mentaliteto prebivalcev obrobja:

izjava

Ima pa obrobje tudi svoje prednosti: ravno ker se zdi, da se v mestu nič ne dogaja, je veliko več prostora za samonikle pobude ‒ in Nova Gorica jih je skupaj z Gorico polna. Tudi Mateja Zorn, ki deluje na področju filmskega izobraževanja in povezovanja, pravi, da mesto kulturno živi ravno iz svoje identitete na meji in ob robu. Največja težava mesta je, da ima premajhno kritično maso, a Mestu knjige je do neke mere uspelo preseči ta problem:

izjava

Skozi leta organiziranja in truda se je mesto zelo razživelo, pravi tudi Pahor, čeprav se seveda srečujejo z istimi težavami kot sleherni kulturnik:

izjava

Mateja Zorn poudarja, da je Mesto knjige tako uspešno prav zato, ker ohranja konstantno aktivnost tudi izven mesta:

izjava

Nova Gorica kot eno kulturno živahnejših mest v državi kandidira tudi za Evropsko prestolnico kulture 2025. Mateja Zorn izpostavlja, da se jim to zdi priložnost za prepotrebno podporo kulturni aktivnosti v mestu, ki bi se s pritokom sredstev in ljudi še bolj razmahnila.