Ne le muza in Meduza
Cikel umetniških dogodkov se med drugim posveča lokalnim mitom o Aljaževem stolpu in izbrisu iz stalnega registra prebivalcev ter reinterpretaciji žensk iz svetovne mitologije, kot sta babilonska boginja Ištar in starogrška Meduza.
Častna predsednica društva Mesto žensk, antropologinja in klasična filologinja dr. Svetlana Slapšak meni, da je revizija mitov ključna za feminizem. Akademski feminizem, pravi, ni posebej razvijal zgodovinske vede in je na revizijo pozabil.Mite tako pogosto zmotno povezujemo izključno z mitografi, kot je bil denimo Heziod, ženskam pa pripišemo pasivno vlogo muz. Čeprav, kot je povedala Slapšak, ženske niso le nastopale v mitih, ampak so jih tudi snovale. Toda cikel Miti in Meduze ne stremi zgolj k prisvajanju pozabljenih mitov, pojasni programska vodja Mesta žensk, Iva Kovač.
Osem umetnic je v odgovor na porast nacionalizma v Sloveniji lani razstrelilo reprodukcijo Aljaževega stolpa. Destrukcijo sta komentirala videoperfromans Vrhunec in okrogla miza Umetnost destrukcije. Nasploh sta uničevanje in revolucija v mitih prisotna prav tako pogosto kot rojstvo in kozmogonija.
Feministično zanimanje za mit torej ne izhaja iz nikakršne nostalgije po preteklosti. V ciklu Miti in Meduze so uporabljeni predvsem kot orodje za zamišljanje drugačne prihodnosti.
Slapšak poudari, da je potrebno izgraditi feministični mitološki kanon, ki z moškim kanonom sploh ne bi tekmoval, a bi ga vseeno razgradil. A do ponovnega prisvajanja mitov je marsikdo še vedno zadržan, saj so miti priljubljeni med nacionalisti, ki v njih vidijo afirmacijo svojih nestrpnih prepričanj.
Cikel Miti in Meduze se bo zaključil v nedeljo s koncertom Muzikačake in Calize v Gromki. Meduze pa bodo v Stari mestni elektrarni nocoj ob šestih na ogled kot del štirih performansov Lale Raščić, v katerih si umetnica skuša prisvojiti mitski lik z združevanjem grške mitologije, anarhizma in ženskega besa.
Foto: Nada Žgank
Prikaži Komentarje
Komentiraj