NEIN proti Migrantski literaturi na glas!

Začnimo z dobro novico: Tehnologija nas je zbližala ... Hkrati pa je to tudi slaba novica. Je težko živeti vmesnost? Da – ne? »Ni težko reči ne. Težko ga je reči pravilno. Ob pravem času. Iz pravih razlogov. Še težje je to ponavljati, še posebej, če živimo v svetu daja. Tiraniji daja. Da družini. Da prijateljem. Da obveznostim. Da pogojem. Da delu. Da igri. Da življenju daja, da in da, prosim. Toda obstaja še eno življenje. Negotovo življenje. Ki poje pesem neju. Nejevo pesem. Za ne. Vendar ne kakršenkoli ne. Ne, ne sedanjosti. Ne še. In ne samo. Neinov ne. Nein ni ne. Nein ni da. Nein je nein.« NEIN je tudi tris koncerta, feelformansa in filozofije, katerega premiera bo danes ob dvajseti uri v Katedrali Kina Šiška. Avtorji dogajanje v predstavi opisujejo kot »tvitanje zvočne krajine« ter »fragmentiranje črne svetlobe za opazovalce belih prostranstev«. Ste razumeli opis? Da - ne? Dobro! NEIN namreč ni zanesljiv! Do gledalcev bodo prišli samo odlomki, ki bodo prepuščeni njihovi domišljiji. Le kaj bi s striktnimi navodili?!? Desno oko naj bo namesto vilic, levo namesto noža, maščoba pa za potrpljenje … Za vse, ki imate s slednjim težave, pa bo malce več o ozadju predstave povedal njen scenarist in režiser: Vlado Repnik Gotvan:

Izjava

Petkovemu napadu na prosilca za azil iz Irana, ki se je sredi belega dne zgodil na Trubarjevi ulici, pa bo »NEIN!« glasno zabrusil današnji dogodek, ki ga v sklopu projekta Migrantska literatura na glas! organizira društvo KD Gmajna. Na ploščadi pred Moderno galerijo oziroma v Trubarjevi hiši literature v primeru dežja bo namreč od 16h dalje potekalo že tretje javno branje v okviru omenjenega projekta, na katerem »bomo lahko prisluhnili literaturi v jezikih ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti dom, družino, prijatelje, šole in navsezadnje, knjige«. Več o projektu in motivih zanj pa bo povedala Petra Meterc:

Izjava

Za pokušino Migrantske literature na glas! poslušajmo odlomek iz Drobcev, ki jih je napisala egipčanska pesnica Iman Mersal:

Zakaj je prišla v ta Novi Svet, ta mumija, ta subjekt groze,

Speča v polnem okrasju sivih povojev,

umišljeno življenje v muzejskem razstavnem zaboju?

Mislim, da je mumifikacija nasprotje nesmrtnosti

saj ohranjeno truplo ne bo nikoli del vrtnice.

Mumija ni izbrala migracije, a tisti, ki so čakali v dolgih vrstah

na konzulatih in so gradili hiše v drugih državah

še vedno sanjajo o vrnitvi, ko postanejo trupla.

- Morate nas odpeljati tja!

Takšna navodila zapisujejo v oporoke, obešajo na vratove svojih otrok

kot da je smrt nedokončana identiteta,

ki dozori šele na družinski grobni parceli.