Nelokalnosti

V današnjih Kulturnih novicah se bomo posvetili frekvencam v Likovnem salonu v Celju, prostoru, ki je namenjen razstavljanju nove domače in tuje umetniške produkcije. Gre za enega od treh galerijskih prostorov pod okriljem Centra sodobnih umetnosti Celje. Tam od 26. februarja do 2. aprila vibrira razstava Nelokalnosti intermedijskega umetnika Anžeta Severja, ki jo kurira Maja Hodošček. Razstava je sestavljena iz dveh delov, in sicer Prag 2 ter Čakanje.

Zvočna instalacija Prag 2 skozi stene in velika steklena okna trapezoidnega belega prostora uhaja lokalizaciji. Zaradi stopnjujočih se vibracij poleg razstavnega prostora naseli tudi ulice v okolici galerije in zmoti tako obiskovalce kot tudi mimoidoče, s čimer umetnik izziva konvencijo bele kocke, postavitve del v nezaznamovan prostor, ter hkrati presega razmejitev notranjosti telesa od zunanjosti.

O tem smo se pogovarjali z avtorjem Anžetom Severjem:

Izjava

S pretvarjanjem zvočne izkušnje v telesno avtor predrugači naše občutenje lastnega telesa in prostora. Telo postane motnja in hkrati gradnik dela, ki ga s svojo prisotnostjo in gibanjem po prostoru sooblikuje, s čimer postanemo pozornejši na svoje mesto v njem.

Sever v svoji umetniški praksi vse bolj gravitira k nesnovnim medijem in v nekaterih primerih, kakršen je tudi Prag 2, materialnost popolnoma opušča. V ospredje postavlja gledalko, ki s tem postane glavno težišče umetnikovega raziskovanja.

V dialog s čutno intenzivnostjo instalacije Prag 2 je postavljen dveurni nemi video Čakanje. Njegova umeščenost v središče prostora preusmeri našo pozornost na opazovanje drugega. Video prikazuje igralca, ki mu je avtor naložil nalogo uprizoritve čakanja, pričakovanja dogodka, medtem ko mi opazujemo njegovo sedenje v praznem prostoru. Statičnost kadra in kompozicije sedenja na stolu prekinjajo drobni dogodki – popravljanje hlačnice, pretegovanje ali padec denarnice iz hlačnega žepa – ki pa jih zaznamuje pasivnost subjekta. Gledalka tako pričenja zavzemati vlogo, podobno tisti, ki je bila dodeljena igralcu v videu. Prepuščena je namreč suspenzu ter nihanju med intenzivno koncentracijo in drsenjem v dolgočasje, ki se odseva v mimiki čakajočega na platnu. 

Avtor pojasni, kako se pojem nelokalnosti odraža v razstavljenih delih in kako se deli navezujeta na naslov razstave.

Izjava

Video Čakanje, v katerem igralec čaka na znak, da je čakanja konec, izzove asociacije na pričakovanje ponovnega zagona javnega življenja, ki bo naše bivanje znova pognalo v tek. Avtor pojasni svoje razumevanje aktualizacije razstavljenih del.

Izjava
 

Kulturno novico je pripravila vajenka Lucija. Pomagal je Marko.