Nestabilnost v operi in prihodnost arhitekture
V včerajšnjih Kulturnih novicah smo govorili o kadrovanju na vodilnih mestih kulturnih ustanov in preveliki vlogi politike pri izbiri kandidatov. Medtem ko se v ostalih ustanovah tudi nekvalificirani kandidati skorajda tepejo za mesta, pa imajo v SNG Opera in balet Ljubljana drugačne težave. Po predčasnem odstopu Petra Sotoška Štularja z mesta ravnatelja Opere marca 2018 je njegovo mesto zasedel Rajko Meserko. Prvi je po poročanju RTV Slovenija odstopil pol leta pred zaključenim mandatom, in sicer zaradi ignorantskega odnosa takratnega ministra Toneta Peršaka, drugi pa je zapolnil mesto kot vršilec dolžnosti ravnatelja. Od aprila lani je mesto vršilca dolžnosti v operi prevzel Staš Ravter, ki je z 10. februarjem postal tudi njen ravnatelj za nadaljnjih pet let. Po treh neuspelih razpisih za to mesto se je stanje, kot kaže, končno stabiliziralo.
Poraja pa se vprašanje, kakšne so posledice takšnega vodstvenega kadrovanja za uslužbence. Po besedah zaposlenega v SNG Operi in baletu, ki želi ostati anonimen, je bil prej največji problem nezadostna komunikacija med vodstvom in tehnično ekipo, zato upa, da bo novo vodstvo prineslo jasnejši dialog. Mnenje uslužbencev o novem ravnatelju je sicer deljeno, pravi anonimni vir; nekateri so prav zaradi pomanjkanja komunikacije pri prejšnjem vršilcu dolžnosti z novim ravnateljem zadovoljni, spet drugi pa skeptični, ker Staša Ravterja kljub temu, da so mu le podaljšali mandat in dodelili nov naziv, še ne poznajo dovolj.
Ravtar je sicer nov obraz za uslužbence opere, ni pa nov obraz za Ministrstvo za kulturo. Pred več kot desetimi leti je bil v času ministrovanja Vaska Simonittija v prvi Janševi vladi zloglasno imenovan za direktorja Slovenske kinoteke, potem pa je zasedal številna mesta v ministrstvu ter bil del ekipe, ki je vodila Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012, poroča MMC RTV Slovenija.
*****
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pa trenutno poteka Ustvarjalna izmenjava v okviru večjega evropskega projekta Future Architecture. Gre za vsakoletno ustvarjalno izmenjavo z glavnim namenom izmenjave idej in novosti na področju arhitekture med vsemi vršilci in udeleženci arhitekturne dejavnosti, kot so arhitekturni biroji, kustosi, producenti, organizatorji in ustanove. Dogodki se bodo vrstili še jutri.
Glavni namen in vizijo Future Architecture nam je predstavil direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik Vidmar.
Drugi večji dogodek, ki se dogaja v sklopu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, 26. bienale oblikovanja ali krajše BIO 26, pa se je zaključil 9. februarja. Čelik Vidmar je razložil povezavo med bienalom in Future Architecture.
Kulturne novice je pripravila vajenka Taja.
Prikaži Komentarje
Komentarji
nn iz tehnicnega osebja...ja to biseri in bistvo operne hise* Kaj ce bi bile predstave kar samo z njimi in birokrati v pisarnah... To bi sele bil pravi presezek. Glede odnosa do dela je med tehniki in tudi ostalimi cel kup parazitov, temu ustrezen je tudi ti. umetniski domet/ pod do kdaj pa kdaj povprecno.../ in noviravnatelj. NIc novega, veliko gnilega je v dezeli kulture in opera ni izjema.
Komentiraj