Ni da ni

Vsak dan je svetovni dan, bi lahko rekli. In če na datum, kot je današnji, umre William Shakespeare, potem se kot naravno zdi, da se ta dan razglasi za svetovni dan knjige in – avtorskih pravic. Tako pravi Unesco, ki si ob letošnjem dnevu knjige prizadeva za čim večjo bibliodiverziteto in za čim večjo dostopnost do knjižnih del, pri tem pa sistem avtorskih pravic očitno še vedno ni ovira. Toliko za uvod v novice s področja kulture na dan 23. aprila 2013.
 

Na dan 23. aprila v Slovensko kinoteko prihaja Želimir Žilnik, famozni srbski režiser, eden izmed predstavnikov svetlega obdobja jugoslovanskega avtorskega in eksperimentalnega filma, imenovanega črni val. Žilnik pa tokrat v Kinoteko ne prihaja le skozi podobe na platnu, marveč tudi dobesedno. Tako bo po predvajanju filma Ena ženska, eno stoletje drevi ob 21. uri, sledil še pogovor, ki ga bo z Žilnikom opravila Majda Širca, bivša ministrica za kulturo in poznavalka njegovih del. Podoben scenarij se kani zgoditi tudi jutri - po premieri Žilnikovega najnovejšega igranega dokumentarca Pirika na filmu bo namreč z režiserjem spregovoril njegov filmski sopotnik pa tudi sodelavec Karpo Godina. Ker se bo z Želimirjem Žilnikom v prihodnjih dneh v okviru RKHV intervjuja pogovarjala tudi naša sodelavka, smo želeli izvedeti, o čem se bosta s sogovornikom pogovarjala Karpo Godina in Majda Širca. Karpa Godine žal nismo uspeli priklicati, smo pa priklicali Majdo Širca, ki je na vprašanje, o čem bo drevi govoril režiser, s katerim sta sodelovala tudi pri dokumentarnem filmu o zasedbi filozofske fakultete leta 1971, odgovorila z naslednjimi besedami:

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

O Žilnikovem filmskem pogledu z roba, ki ne krši le filmskih, temveč tudi marsikateri splošni družbeni kod, pa Širca pravi:

/////////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

//////////////////////////////////////////////////////////////

Ker pa smo že pri filmu, in to celo pri dokumentarnem filmu, lahko na tem mestu opravimo tudi napoved beograjskega dokumentarnega filma Beldocs, ki se bo s projekcijo filma Jugoslavija, kako je ideologija pokretala naše kolektivno telo odprl čez tri dni. Tako bo časa za planiranje obiska festivala še dovolj. Na festivalu se bo zvrtelo kar lepo število angažiranih dokumentarnih filmov, za katere so organizatorji povedali, da bolj kot estetski sledijo etični dimenziji. Poleg številnih političnih in glasbenih dokumentarcev bo na sporedu še retrospektiva Chrisa Markera.

Ob sedmi uri zvečer pa se v galeriji Fotografija odpira razstava Roberta Kusterla z naslovom Znamenja Metembioze. Kot lahko beremo v zapisu ob razstavi, se razstava črno-belih fotografij posveča prezentaciji človekovega odnosa z naravo. Citiramo: »[M]etembioza namiguje na možen tok, smer proti post-človeškemu, čeprav ne post-človeškemu okrepljenemu z robotskimi protezami, transplanti ali genetskimi manipulacijami, ampak oslabljenemu (ali okrepljenemu) z živalskimi vsadki v povratku k prvobitni in nezavedni naravi, za katero človeštvo meni, da jo je ukrotilo, a se ta polna moči in neuklonljiva pojavlja znova in znova ter si prilašča ozemlja, s katerih je bila izgnana«.

Nekoliko podaljšane kulturne novice je pripravil človek po imenu Robert Bobnič.