Novice brez naslova

Januar, megla, prehlad in Hegel. Sivina v ciljni ravnini poti do 15. januarja, ki letos nosi naslov najbolj depresivnega dneva v letu, daje podlago skrajnemu idealizmu in brisanju meja med duševnim in naravo, kot edino človeka vredno potešitev pa ponovno vzpostavlja le in samo kulturo.

Nekatere stvaritve res ne potrebujejo imena ali naslova, a včasih sta že besedici »brez naslova« najbolj naslovni. Cerkljanski umetniški duo Small But Dangers v svojih neokonceptualnih projektih gledalca namerno vedno izpostavlja dezorientaciji, vrzelim in paradoksom, nič drugače pa ni niti tokrat, ko v galeriji P74 razstavlja postavitev naslovljeno Brez naslova.

Razstava sicer predstavlja del vsakoletne nagrade razpisa skupine OHO za mladega vizualnega umetnika. Duo Small But Dangers je žirijo prepričal s svojo galerijsko postavitvijo hrošča govnača, tokrat pa nam bodo na ogled posebne razglednice, ki sta si jih člana projektnega dua pošiljala iz New Yorka v Cerkno. Razglednicam je motiv prve strani odtrgan, s to eliminacijo medijske reprezentacije pa umetnika že izvajata kritiko spektakelske družbe. Otvoritev razstave Brez naslova bo danes ob 19. uri.

V Moderni galeriji pa bo od danes do nedelje potekala mednarodna filozofska konferenca, ki naslov ima. Glasi se: Koncept/i:Heglova Estetika njena slovesna otvoritev pa se bo odvila v Moderni Galeriji odvila danes ob 18h, ko bo na programu tudi že predavanju Rebecce Comay. Baro Kolenc, članico organizacijskega odbora konference in delujočo v mednarodnem heglovskem združenju Aufhebung, smo povprašali o načinih, na katere bo konferenca ponujala nove poglede na Hegla in estetiko:

Izjava

Konferenca gosti mednarodno zasedbo 25 govorcev, z Baro Kolenc pa smo se posvetovali, katerih predavanj res ne gre zamuditi:

Izjava

Današnji otvoritvi in predavanju Rebecce Comay pa bo sledila še otvoritev razstave Hegel's Begriff avtorjev Bare Kolenc, Mirta Komela in Ateja Tutte. Kako torej izgleda razstava, oz. Instalacija o Heglovem pojmu prijema?

Izjava

Pristopi k razumevanju sveta in družbe pa so od nekdaj zelo različni in se manifestirajo tudi na bolj neposredno aktivne načine, kot je filozofski. Radio Študent že skoraj pet desetletij predstavlja aktiven element naše družbe, ki jo skuša preučevati in hkrati pomagati preoblikovati. Izraz »radijska etnografija« morda nakazuje smer, v kateri bo lahko RŠ našel še bolj sistematične načine družbene angažiranosti, pa najsi imamo pri tem v mislih etnografsko prakso izvedeno skozi radijski eter ali pa preprosto muzealizacijo radijske preteklosti. Na pogovoru, ki se bo danes ob 19.30 odvil v sejni dvorani Slovenskega etnografskega muzeja, bo skušalo Slovensko etnološko in antropološko združenje KULA osvetliti vse te vidike, sodelovali pa bodo Andraž Magajna, Marko Doles – oba radijska sodelavca - in njegov/naš direktor, Tomaž Zaniuk.