O življenju in smrti Johna Bergerja in Ramóna Sampedra

Letos je bil po štirih letih 2. januar ponovno dela prost dan – kar vas je večina najverjetneje opazila že včeraj. Za večino je današnji dan torej prvi delovni dan letošnjega leta. Če ste temu primerno nejevoljo stresali po svojih bližnjih in se vam še kolca po dobrih prazničnih časih, imamo rešitev za vaše tegobe. Samo izberite, preko katerega čutnega kanala se želite sprostiti. Če ste v prazničnih dneh zanemarjali svoj voh, se mu lahko oddolžite danes v Knjižnici Otona Župančiča ob 18.00, ko bo Tomaž Mastnak predaval o miri in kadilu. Ljubitelji kulturnih rastlin in smol se bodo lahko izobraževali ob pomoči zgodovinskih zgodb in fotomateriala iz domovin teh rastlin ter si ustvarjali mostiček med novoletnimi prazniki in krščanskim praznikom svetih treh kraljev, ki nastopi v petek.

Če so vaše nosnice še prepolne vonja po božičnem cimetu ali novoletnem cigaretnem dimu, lahko poskrbimo tudi za vaš vid. Pojdite do knjižnice ali knjižne police, poberite Načini gledanja Johna Bergerja in se poklonite velikemu piscu, ki je včeraj preminil v 91. letu starosti. Bergerju, umetnostnemu zgodovinarju in kritiku, so izkazali nadvse visokozveneče pohvale. BBCje na primer preprosto zapisal: »Berger je spremenil način, kako vidimo umetnost.« Tudi kot leposlovni pisatelj ni bil nič manj vpliven. Za svoj roman G. je prejel Bookerjevo nagrado. Ob smrti pa je prejel enega lepših poklonov od angleške pisateljice Jeanette Winterson, ki je zapisala: »John Berger nas je zapustil. Težko je. Bil je vir energije v izčrpanem svetu.«

Angeli smrti bodo pustošili tudi po Ljubljani. No, vsaj skušali bodo. Ob 19.00 bo Društvo študentov primerjalne književnosti v Trubarjevi hiši literature organiziralo filmski večer. Film Morje v meni je resnična zgodba o življenju Ramóna Sampedra, ki ga je ponesrečen skok v morje spremenil v tetraplegika; nemožnost vzeti lastno življenje pa v borca za pravico do evtanazije. V ciklu Beg si bo film ogledal tudi Igor Pribac, ki je komentiral povezavo med evtanazijo in begom:

izjava

Vprašanje evtanazije se v slovenskem javnem prostoru ne pojavlja pogosto. Zakaj je temu tako, Pribac odgovarja:

izjava

A obstaja nevarnost, da se politični program, ki bi zagovarjal evtanazijo, opeče? Mar ne gre samo za radikaliziran protipol vsem nasprotnikom pravice do splava?

izjava

Od začetka do konca je skozi kulturne novice bil z vami vajenec Mateo.