Obličje Lune in umetnost slovenske Istre

V projektnem prostoru Aksioma bo do 25. oktobra svoje delo razstavljala grška umetnica Kyriaki Goni, ki se skozi multimedijske instalacije ukvarja z interakcijo med človekom in tehnologijo. Goni je magistrirala iz digitalne umetnosti na atenski šoli za likovno umetnost, obenem pa je akademsko izobražena na polju socialne antropologije. Njeni umetniški izdelki so bili razstavljeni tako na številnih novomedijskih festivalih kot tudi v raznih galerijah po svetu.V Ljubljani se bo Goni predstavljala z medijsko razgibanim projektom Štetje kraterjev na Luni, ki zadeva strukturo luninega površja, to je površja, ki po mnenju avtorice deluje kot nekakšno podatkovno središče. Luna na svojem telesu namreč hrani podatke o preteklosti našega osončja, poleg tega pa nam omogoča tudi napovedovanje prihodnosti. Goni se je navdihovala pri astronomu iz devetnajstega stoletja Friedrichu Juliusu Schmidtu, ki je znan po svojem lunarnem zemljevidu, in pa pri delovanju sistema umetne inteligence DeepMoon, ki je bil razvit leta 2018 za prepoznavanje luninih kraterjev. Nekaj več o svojem projektu nam je zaupala umetnica:

Izjava.

Na današnji dan pa se odpira še ena razstava, in sicer razstava del Prešernovih nagrajencev iz slovenske Istre, ki bo na ogled do 13. novembra v Bežigrajski galeriji 2. Gre za vrsto grafik, slik, risb in kipov, ki so bili vzeti iz Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj in pa iz zbirke Obalnih galerij Piran. Razstavljena dela pokrivajo več desetletij slovenske umetnosti, pri čemer pa je posebej izpostavljenih nekaj znanih imen. O reprezentiranih avtorjih nam je povedal kustos in umetniški vodja Obalnih galerij Piran Andrej Medved:

Izjava.

Zaključujemo z novico, da ima upravni odbor Prešernovega sklada novo predsednico, in sicer dramaturginjo Iro Ratej, ki je bila na predsedniško pozicijo izvoljena v ponedeljek na odborovi redni seji. Upravni odbor Prešernovega sklada odloča o podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. V naslednjem letu se bo odbor pod vodstvom Ratej osredotočal predvsem na vprašanje dodatkov pri pokojnini dobitnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo ali nagrade Prešernovega sklada.