PING PONG
Sociologija vsakdanjega življenja je bila pogosto dojemana kot trivialna tema. Vendar pa se lahko obravnava v sklopu medijskih, kulturnih, literarnih študij in študij spolov, skupne probleme vseh pa izpostavita Rastko Močnik in Marko Kržan, citat: »Do drobljenja družboslovja je prišlo prav zato, ker so se vede vzpostavljale izhajajoč iz ideoloških institucij in si jemale za spoznavne predmete predstave, ki so bile izdelki ideoloških spoznavnih procesov: niso si izdelovale svojih teoretskih spoznavnih predmetov, zato so vzpostavljale problemska polja, v katerih je bila teoretska praksa močno ovirana, če je sploh bila mogoča«.
Če vas zanima malo drugačen pogled na to temo, ste danes ob šesti uri vabljeni na okroglo mizo Misliti vsakdanje življenje: spreminjati zasebne probleme v javna vprašanja. Metka Mencin Čeplak, Tanja Rener, Mirjana Ule ter voditeljica pogovora Tanja Lesničar – Pučko bodo predstavile začetke socioloških obravnav vsakdanjega življenja ter pripoznanje te veje kot pomembnega in pomenljivega področja socioloških teoretizacij. Kako pa je z začetki raziskovanja vsakdanjega življenja v Slovenskem prostoru, Mirjana Ule:
Poudarja, da so preko analiz vsakdanjega življenja spoznavali nove oblike neenakosti, revščine in nadzorovanja. Vzporedno s tem pa so se vzpostavili tudi novi metodološki pristopi: kvalitativno raziskovanje, analiza diskurzov, besedil, interpretativna metodologija in tako dalje. Več o doprinosu mikro pristopa, Mirjana Ule:
Od mikro pristopa družbene konstrukcije gremo dalje k problemom umetniške produkcije in s tem povezanega prostora. Včeraj je bila v Stari mestni elektrarni organizirana novinarska konferenca, na kateri so predstavili načrte za prihodnje petletno obdobje. Pretekli dve leti so se pogajali za ohranitev Elektrarne kot prostora za izvajanje sodobne umetnosti, v zadnjih mesecih pa je bil na javnem razpisu Ministrstva za kulturo za upravljanje prostora izbran Zavod Bunker za obdobje naslednjih petih let. Nevenka Koprivšek, direktorica Zavoda, je pozdravila ponovno sodelovanje z MOL-om, Ministrstvom za kulturo ter Elektro Ljubljana in Elektrarno izpostavila kot model dobre prakse sodelovanja gospodarstva, države, mesta ter umetnikov.
Minister za kulturo Tone Peršak je dejal, da prepoznava dodano vrednost Elektrarne in pomembno vlogo njenega delovanja, o samem vzroku negotovosti glede usode prostora pa:
Kljub ugodnem razpletu, torej omogočenemu nadaljnemu delovanju Elektrarne in izraženi podpori tako ministrstva kot ljubljanske občine, pa upravljalci in umetniki opozarjajo na težke pogoje. Želijo si še bolj poglobljenih sistemskih rešitev, ki bi lahko privedle do kvalitetnega centra sodobne scenske umetnosti. Več o potrebnih spremembah, Bojan Jablanovec:
Minister Peršak je v odgovor povedal, da se v procesu oblikovanja novega Nacionalnega programa za kulturo ukvarjajo s podobno zamislijo.
Prihodnost se torej sliši lepa.
Kulturne novice izmenjavanj je pripravljala Tjaša
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj