Ples, nastavljen »na glas«, zelo naglas

Pozdravljeni v Kulturnih novicah. Danes poteka zaključni dan mednarodnega festivala sodobnega plesa CoFestival, ki je bil letos spričo epidemije zastavljen v dveh delih. Drevi se končuje prvi del, v katerem se je od petka pa do danes v spletni obliki zvrstil cel niz uprizoritev, medtem ko bo drugi, živi del predvidoma potekal aprila 2021. Tudi letos festival soproducirata Kino Šiška in Nomad Dance Academy Slovenija.

Kot smo že pisali po lanskoletnem pogovoru z enim od kuratorjev festivala, Rokom Vevarjem,

segajo njegovi začetki v leto 2012. Takrat se je združilo več različnih programskih edicij, ki so se v tistem, prav tako kriznem času znašle v nezavidljivem finančnem položaju. 

V letošnji izvedbi so se organizatorji, kot so zapisali v spremnem besedilu, odločili ples nastaviti »na glas«, o čemer priča že kuratorska tema Ojačevalci glasov. Razlog za to tiči v tem, da trenutne razmere omejujejo telesni stik, politika se je spremenila v koreografijo, marsikdo pa se počuti tako ali drugače utišanega. Čeprav ples po navadi povezujemo z molčečim gibanjem telesa, pa dobre prakse sodobnega plesa nikakor niso utišani podložnik družbe.

Pogovarjali smo se z eno izmed letošnjih kuratork, Dragano Alfirević, ki je najprej dodatno osvetlila fokus letošnjega festivala:

Izjava

Alfirević se je nato dotaknila dogodkov, ki so se zvrstili v preteklih dneh:

Izjava

Film Dih, ki se ga vidi: Anna Halprin, ki bi moral biti na sporedu v ponedeljek ob 21. uri, je bil zaradi tehničnih težav odpovedan. Nadomestno predvajanje bo, kot nam je povedala Alfirević, predvidoma ta vikend.

Včeraj smo se v sklopu festivala preko pretočnega videoprenosa na YouTubu udeležili tudi dobre pol ure dolge uprizoritve umetniškega tandema Wilhelm Groener z naslovom 33 skic, ki je nastala pod taktirko centra Mime v sklopu mednarodnega gledališkega inštituta iz Berlina.

Zanimalo nas je kaj več o zasnovi in ozadju njune uprizoritve, pa tudi način, kako sta kreirala njeno pestro zvočno podobo, za katero se zdi, da se gradi sproti, med uprizoritvijo:

Izjava

Kot so zapisali v opisu dogodka, se ustvarjalca Günther Wilhelm in Mariola Groener v uprizoritvi, ki se je je sicer udeležilo le slabih 25 gledalcev, osredotočata predvsem na raziskavo materialnosti. Umetnika, situirana v mediateki inštituta, zvokov ne proizvajata le s pomočjo lastnih glasov, temveč tudi s predmeti okoli sebe, predvsem knjigami in policami, ustvarjanje zvoka pa spremljata s plesom. Njuno gibanje obsega čisto robotsko premikanje okončin, ki je videti kot tolmačenje zvoka v znakovni jezik, pa tudi spreminjanje lege in tvorjenje različnih telesnih figur.