Požvižgavanje sveže vizualne umetnosti

V Galeriji P74 je od 17. maja na ogled razstava projektov nominirancev za nagrado skupine OHO. Osrednjo nacionalno nagrado za mlade vizualne umetnice in umetnike od leta 2005 podeljuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Kustosinja Galerije P74 Nina Skumavc pove, da želi zavod mladim avtorjem s podeljevanjem te nagrade ponuditi podporo in promocijo njihove produkcije ter jim ponuditi izkušnjo delovanja izven domačega umetniškega polja. Poleg samostojne razstave v P74 prejemniku nagrade namreč pripade tudi dvomesečna rezidenca v New Yorku.

Letošnji nominiranci so bili Dalea Kovačec, Neja Tomšič, Lene Lekše in Jošt Franko. Način izbora zmagovalca pojasni Skumavc:

Izjava

Kovačec je predstavila interaktivno instalacijo Mnemomat: prototip - β_01.0, fotoavtomat iz kartona in preproste elektronike. Obiskovalki ponuja možnost, da se v njem fotografira in prejme spominek na dogodek, ki se ga ni nikoli udeležila. Avtomat obiskovalkin obraz namreč natisne na podobo skupinskega druženja, ki se je pripetilo med prepovedjo zbiranja. Umetnica raziskuje vpliv fotografije na tvorbo spominov, v predstavljenem projektu pa svoje zanimanje povezuje s pomanjkanjem priložnosti za ustvarjanje spominov, vezanih na trenutke, preživete v družbi. S podarjanjem spominov preverja, ali je z njimi mogoče zapolniti praznino, ki zaradi izolacije nastaja v vseh nas. Na utopičnost te zamisli opozori že sama, ko predvidi, da bo Mnemomat zelo verjetno nehal delovati že v času razstave.

Zmečkane in zaradi dežja uničene igralne karte, na katerih so zgolj podobe jokerjev, in fotografija ene izmed takih kart na premočeni travi sestavljajo projekt Jokers umetnika Jošta Franka. S temi izmaličenimi ostanki osebne lastnine umetnik tematizira položaj beguncev in njihov odnos do lastnine. Franko so osredotoča na lanski dogodek v Veliki Kladuši, ko je policija z buldožerji zravnala taborišče in vso osebno lastnino prebivalcev. Igralne karte, ki so jih begunci izbezali iz ruševin upodabljajo gejm, negotovo hojo proti boljši prihodnosti, ki so jo primorani znova in znova ponavljati. Tudi naselje je nekaj dni po uničenju nastalo na novo, kakor da se ni zgodilo nič.

V videoeseju Delavci zapuščajo tovarno umetnice in pesnice Nine Tomšič se konkretnost ladjedelnic in jeklenih struktur sreča z neoprijemljivim in pogosto nevidnim prekarnim delom, ki tam poteka. Tomšič izkoriščanje delavcev, skrito za mnogimi vrati, zajame s podobo tržiške ladjedelnice Fincantieri, ki zaradi izbire kadra prikliče v spomin mnoge filmske podobe iz različnih časovnih obdobij, vendar gre v tem primeru za posnetek, ki je nastal v letošnjem letu. Tomšič pokaže, da mnogim spremembam ekonomskih modelov navkljub gradniki kapitala ostajajo delavska telesa, ki so z namenom zakrivanja izkoriščanja potisnjena v nevidnost.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali umetnica in kustosinja P74 Polonca Lovšin, umetnica in kustosinja Lenka Đorojević ter kustos Igor Španjol , je nagradila Lene Lekše, in sicer njen projekt Strategije požvižgavanja_Whistling Zoom Debate. Ta je nastal kot del spremljevalnega programa k avtoričini razstavi v Galeriji Alkatraz, ki dobršni del svojega termina javnosti ni bila dostopna. V svojem raziskovanju možnosti širitve razstave izven zaprte galerije je Lekše organizirala več spletnih dogodkov, namenjenih izključno skupinskemu žvižganju.

Ko so njena dela lahko znova naselila prostore odprte galerije, je Lekše ohranila nematerialni aspekt projekta in posnetek druženja žvižgačev zastavila kot samostojen projekt. Z zvočnim posnetkom žvižganja v času karantene pokaže enega izmed načinov premostitve osamljenosti in omejitve umetniškega izražanja, ko je oddaljenosti udeleženk navkljub uspela ustvariti skupnostni prostor. O komunikacijskem potencialu žvižganja nam več pove umetnica.

Izjava

Lekše opozori, da v slovenskem jeziku osebi, ki žvižga, rečemo žvižgač, besede, ki bi označevala osebo, ki žvižga, vendar ne nosi političnega naboja, pa v slovenščini ni. S tem nas opominja, da samo žvižganje v svoji lahkotnosti nosi tudi uporniški potencial. Umetničino raziskovanje te geste so vzpodbudile ravno mnogotere, raznoliko konotirane besede s korenom žvižg, o čemer več pove sama.

Izjava

Razstavljeno delo je zaradi svoje nematerialnosti v še tesnejši interakciji z obrazstavnim tekstom. Umetnica razstavi drobce dopisovanj s kustosoma prej omenjene razstave v Galeriji Alkatraz. Prebrati je mogoče zametke umetničinih idej za alternativne oblike predstavitve njenega dela. Med takšnim poigravanjem s formo besedilo izgubi svojo didaktično funkcijo in postane del umetniškega dela, ki ga ne razlaga, temveč ga zaokroži in podrobneje umešča v čas in razmere, ki so vzpodbudile njegov nastanek. Relacijo med zvočnim posnetkom in obrazstavnim tekstom pojasni Lekše.

Razstava bo v Galeriji P74 na ogled do 27. maja.

Žvižgati se je učila vajenka Lucija.