POEZIJA SODOBNE EKSPLOZIJE
Kaj nam bodo ta osemdeseta? Devetdeseta eksplodirajo! Govorimo o projektu s sklopom razstav Druga eksplozija - 90-ta leta. Po otvoritvi v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova se drevi ob 19.00 odpira še razstava v Centru in Galeriji P74 in Galeriji Škuc v Ljubljani. Gre za razstave del in projektov slovenskih sodobnih umetnikov in umetnic iz - kdo bi si mislil? - devetdesetih let. Razstavlja se sicer tudi v Slovenj Gradcu, saj projekt vodi Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. skupaj s Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec.
Če se je na prvi študijski razstavi v lanskem letu prikazalo kronologijo prelomnih političnih in socialnih dogodkov, kulturno politiko osamosvojene Slovenije ter nekatere razstavne projekte na področju sodobne vizualne umetnosti, pa se druga študijska razstava posveča splošnemu kulturnemu utripu devetdesetih, popularni kulturi, socialni dinamiki in kulturni sceni različnih umetniških praks. O sedanji razstavi smo povprašali Nino Skumavc iz galerije P74.
Kako se 90-ta razlikujejo od 80-ih? Ali niso 80-ta kulska?
Kako pa se to navezovanje na 60-ta in 70-ta leta kaže v praksi?
Sodobna umetnost pa preči klasične kategorije slikarstva, kiparstva, arhitekture itd. na ravni forme in je zato transkategorialna. To velja tudi za umetnike, ki so predstavljeni na razstavi.
Od transkategorialne sodobne umetnosti h klasičnim kategorijam slikarstva in kiparstva na umetniškem trgu v Mariboru, kjer pustoši nadjazovski kapitalizem. Danes se je namreč začel tudi Mariborski umetnostni sejem oziroma MUS Art Metropolis, ki bo v Kibla Portalu vse do srede 21. 12. predstavljal nekaj sto umetnikov ter različne mariborske galerije, kot so Peter Žula, Galerija Hest in Matej Može.
Vrednotenje umetniških del na podlagi tržne cene se lahko izkaže tudi kot dokaj problematično. Dnevi vizualne umetnosti v Kibla portalu so dokaj tržno naravnani, kakšen kriterij ponuja prosti trg, pa je vprašljivo. Ali res lahko govorimo o kvalitetnih delih, kaj to v današnjem kontekstu sploh pomeni in koga pravzaprav prepoznamo kot dobrega umetnika ali umetnico? Kustosinja Nina Jeza primerja umetniški trg danes in prej.
Iskanje rešitev za umetniško produkcijo je vsekakor nujno, se pa sejmi, kot je na primer bil tudi letošnji knjižni sejem v Cankarjevem domu, velikokrat izkažejo za izjemno komercialne in preveč populistično naravnane.
Oddih od vizualne umetnosti pa nam nudi današnja evropska nagrada Petruja Krduja za poezijo, ki pripada makedonsko-slovenski pesnici Lidiji Dimkovski. V Beogradu ji jo bo nagrado podelila Književna opština Vršac.
S frekvence 89,3 se odpesnjuje vajenec Jan.
Prikaži Komentarje
Komentarji
Uredništvo: Kritika razstave 90ta bi bila zelo na mestu; t.i. eksplozija vključi le majhen segment umetnikov, ki so delovali v devetdesetih. Prav tako je problematično, da je kurator hkrati tudi glavni pisec teksta v katalogu ter istočasno sodelujoči umetnik, ki ima na razstavi največ del od vseh.
Komentiraj