Praznovanje običajnosti

Dobrodošli v današnjih Kulturnih novicah, v katerih bomo poročali o predpremieri plesne predstave Oh, kako zelo običajno, ki se je odvila preteklo nedeljo v dvorani Komuna Kina Šiška. 

V predstavi Oh, kako zelo običajno v fragmentiranih zgodbah spoznamo življenjske izkušnje žensk, avtoric in nastopajočih Katje Legin in Bojane Robinson. Nekoliko bolj posredno pa se seznanimo z zgodbo Blaženost pisateljice Katherine Mansfield, ki je napisana z vidika žene in matere na dan priprave na zabavo. Naslov zgodbe je ironičen, saj se protagonistka v njej sooča z vprašanjem svoje spolne usmerjenosti, moževo afero in vedno večjo oddaljenostjo, ki jo čuti med seboj in svojim otrokom. Plesna predstava nas popelje v običajnost njihovega življenja, v katerem se spopadajo z izzivi in preizkušnjami, pa tudi z radostjo in praznovanjem. V predstavo nas bo uvedlo dramaturško oko Zale Dobovšek.

Izjava

Naše pričakovanje spremljajo nenadni zvoki kontrabasa, cvrčeča kuhalna plošča in luč hladilnika. Občutki negotovosti pa nas minejo v trenutku, ko smo soočeni s prvo sceno, z zgodbo prve nastopajoče, Bojane Robinson. Ta nam s plesom in besedami postopoma razkriva odnos s svojo hčerko. Poleg plesa pa pogovor, ki ga vzpostavi z gledalci, vsakogar navda z domačnostjo, kot da se z nami pogovarja stara znanka in zato nas zamika, da bi se ji pridružili v odkrivanju njene zgodbe. Seznanimo se z žensko, ki ni nujno idealizirana. Njeno doživljanje vsakdanjega življenja je tako naravno, da nas popolnoma prevzame.

Nič drugače ne gledamo plesa druge nastopajoče, Katje Legin. Ta nas, oblečena v zeleno obleko, pospremi, da doživimo njeno doživljanje neglamurozne realnosti. Tudi ona nas popelje na nekakšno plesno potovanje, v katerega vključuje svojo izkušnjo materinstva, ki ga poveže z zgodbami Katherine Mansfield. Ta v svojih delih raziskuje teme seksualnosti, ki se subtilno vpletajo v dogajanje. Kako se povezujejo doživljanja dveh plesalk, razloži Katja Legin:

Izjava

Kljub temu da gre za pripoved zgodb dveh žensk, pa ženskost ni ključna, pojasni Katja Legin:

Izjava

Čeprav so zgodbe, vključene v predstavo, pogosto koščki dolgočasnega vsakdana, pa ravno v njih vzklije pravi čar življenja. Zala Dobovšek poudari, da bi si s soustvarjalkama želele v ospredje predstave postaviti ranljivost, ki se na odru izrazi kot gesta poguma.

Poročala je vajenka Brina.