Preizkusne kulturne novice

Dober dan. Današnje Kulturne novice začenjamo z izpolnitvijo včerajšnje obljube o poročanju glede ugotovitve nezakonitosti ravnanja strokovnih komisij Ministrstva za kulturo, ki jih je potrdilo Upravno sodišče v Ljubljani. Ministrstvo za kulturo je konec avgusta 2017 objavilo Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo Republika Slovenija sofinancirala iz proračuna, namenjenega kulturi. Za prijavo na razpis so imeli kandidati čas do začetka novembra 2017, torej slabe 3 mesece, ustreznost njihovih vlog pa je presojala Strokovna komisija za področje uprizoritvenih umetnosti.

Pri izboru je komisija upoštevala kriterije iz Javnega razpisa, kot so na primer aktualnost in gotovost ponudbe, razvoj občinstva, kakšni so predvideni načini promocije, izvirnost in ustvarjalnost v pristopu ter izvedbi, programska referenca prijaviteljev, s katero so ugotavljali njihovo ambicioznost in podobno. Prag, ki ga je prijavitelj moral doseči, je bil 81 točk, prednost pri izboru pa so imeli tisti z višjimi točkami. Kot primer lahko navedemo Emanat, Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, sicer tožečo stranko v upravnem sporu zoper Republiko Slovenijo. Slednji je prejel 84 točk, vendar ni bil izbran.

Upravno sodišče v Ljubljani je decembra 2018 ugotovilo kršitev Zakona o splošnem upravnem postopku. Komisija namreč zavrnitve ni posebej vsebinsko utemeljila, saj, kot izhaja iz njihovih navedb, kriteriji razpisa niso absolutni in kvalitativni merljivi cilj ter predvidevajo vsebinsko primerjavo vseh ustreznih prispelih vlog. Tukaj je ključna ravno vsebinska utemeljitev, na podlagi katere se lahko tožnik, v tem primeru Emanat, spozna s pomanjkljivostmi lastnega delovanja oziroma organiziranja. Sodišče, ki je takšen argument potrdilo, je ugotovilo kršitev prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ne gre pa zgolj za zakonske kršitve.

Več o tem nam pove dr. Bruna Žuber s Pravne fakultete v Ljubljani:

Izjava

Upravno sodišče je odločbo odpravilo zaradi absolutne bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku, saj takšne odločbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče mora biti namreč na podlagi izdane odločbe seznanjeno z vsemi konkretnimi pravnimi in vsebinskimi argumenti, ki so pripeljali do končne odločitve. Zakaj je pomembno, da je odločba obrazložena, spet Žuber:

Izjava

Svojo odločitev za plagiiranje pa je poskušal obrazložiti tudi Boris Kobal. Citiramo: “Sprašujete se, zakaj sem pri svojih 63 letih storil tako nesprejemljivo dejanje? Razlog je huda osebna stiska, v kateri sem se znašel,” konec citata. S temi besedami je danes prvič od izbruha afere v zvezi s plagiatorstvom prekinil svoj dvotedenski molk. Kobal je priznal, da je komedija Profesionalci espe zgolj prevod, in ne izvirno avtorsko delo, zaradi česar Slovensko ljudsko gledališče Celje terja nazaj honorar v višini 13.000 €. 22. Januarja je SLG tudi kazensko prijavilo Kobala zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic.

Kultura / Kulturni obzornik

Umetniško ustvarjanje espe

Plagiat, avtorsko pravo in Boris Kobal

Vid Bešter

 / 23. 1. 2019

Kobal se je sicer dokaj razumevajoče odzval na nerazumevanje javnosti. Pravi, da verjame, da je težko razumeti, kako je, ko si osamljen, depresiven in v hudi osebni stiski. Kako je, ko si star 63 let in želiš ustvarjati, vendar te gledališča preprosto ignorirajo. “Občutek imaš, da si izbrisan.”

Izjava

Tokrat mu kupčija ni uspela.

Kulturne novice sta pripravila vajenec Tim in Valentina.