Previdni optimizem bralne kulture

Napovedovanje smrti pisane besede in bralne kulture je v 20. stoletju postalo malone banalno in samoumevno. Čim so si gospodinjstva lahko privoščila radijske sprejemnike, so se dvignili glasovi o nepotrebnosti in zastarelosti knjig. Sledila je barvna televizija, videoigre, videokasete.

Med vsemi temi revolucijami informacijske tehnologije se je zdelo, da je prihodnost jasna: otroci ne berejo, odrasli ne berejo, kmalu ne bo bral nihče več. Toda pisana beseda se je izkazala za presenetljivo trdoživo. Celo zdaj, ko literatura tekmuje še s protejskimi razsežnostmi interneta in zastonjkarskimi pretočnimi podatki, gre prodaja knjig - vsaj na Amazonu - le navzgor. Indijski pisatelj Salman Rushdie je v svojem zadnjem romanu Dve leti, osem mesecev in osemindvajset dni temu “protislovnemu mediju” napovedal pomembno vlogo v življenju ljudi celo 1000 let v prihodnosti.

V sozvočju s to vztrajno trdoživostjo knjige je Ljubljana v letošnjih pomladnih in zgodnjih poletnih mesecih prizorišče mnogih dogodkov, posvečenih branju - branju v skupini, na samem, na ulici ali pod krošnjami.

Center ŠKUC letos pripravlja že 24. literarno-glasbeni festival Živa književnost, ki se bo pred prostori centra - na Starem trgu 21 - odvil med 2. in 6. junijem. Soorganizator Brane  Mozetič je tako orisal idejno zasnovo in vsebino festivala:

*Izjava

Ob Živi književnosti ŠKUC pripravlja tudi spremljevalni program pod imenom O’živela knjiga:

*Izjava

2. junija pa se odpira tudi nova sezona zdaj že mednarodnega projekta Knjižnica pod krošnjami. O začetkih in viziji Knjižnice, ki prinaša literaturo v vozlišča družbenega življenja mest - parke, trge, nabrežja - smo povprašali idejno vodjo projekta Tino Popovič:

*Izjava

Na vprašanje, ali jo pozitiven odziv javnosti na projekt Knjižnica pod krošnjami navdaja z optimizmom glede prihodnosti bralne kulture, je idejna vodja odgovorila  pretehtano in previdno:

*Izjava