Pulziranje kralja Ubu-ja

Na dramskem obzorju je pred nami premiera komedije Kralj Ubu pod pokroviteljstvom SNG Drame. Priredbe drame Alfreda Jarryja Kralj Ubu se je režijsko lotil Jernej Lorenci. Jarryjev antiklasični tekst je leta 1896 odprl vrata v razpad utečenih dramskih oblik in jih nadomestil z družbeno transgresivnimi slogi nadrealizma, dadaizma, dramo in gledališčem absurda. Pozabljeni avtor, ki je ključen za razvoj modernega gledališča, nakazuje na večno vprašanje o pomenu umetnosti na sebi in v odnosu do sebe. Po letu 1996 je predstava Ubu ponovno na odrskih deskah, sedaj pa jo spremlja še izdaja celotnega dramskega cikla štirih ključnih Ubujevih tekstov. Na današnji novinarski konferenci pred premiero je tekla beseda o ozadju postavitve »ždrekovske« antidrame Jarryjeve dramaturgije nadrealizma absinta.

O duhu drame govori njen prevajalec Primož Vitez:

IZJAVA

Drama predstavlja destrukcijo naivne misli lepega dramskega subjekta in človeku pokaže ogledalo, ki ni treba, da je prirejeno, da v odsevu pokaže patetično pokveko. Šokantnost, ki je konec devetnajstega stoletja razburila buržujsko občinstvo, bo z dokaj svobodno priredbo spregovorila tudi domači publiki. Idejni univerzum, v katerega je spravil Ubuja, predstavlja režiser predstave Jernej Lorenci:

IZJAVA

Uprizoritev nosi »smetana« slovenskega gledališča; Šugman, Emeršič, Valič, Zrnec itn. Pravi ždrekovalci. A kar zaposluje Lorencija, je duh, ki preveva njegovo stvaritev. Pravi, da ga ne veže ljubezen do samega teksta; v kar se je resnično zagledal, je njegovo pulziranje v globinah misli.

IZJAVA

O Jarryjevi ekscentrično amoralni in na splošno zblojeni osebnosti in delovanju lahko poslušate tudi v januarskem objektu meseca na spletišču Radia Študent.

Na Mestni občini Ljubljana pa je ob 12. uri potekala tribuna, na kateri je bil obravnavan osnutek Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana za obdobje 2016–2019. Po kratki uvodni predstavitvi dokumenta je sledila razprava, v kateri je bilo s strani glavnih zvez in stanovskih društev slišati večinoma pohvale na račun strategije, zavoljo česar je vodja oddelka za kulturo MOL-a Mateja Demšič ugotovila, da gre slednje pripisati verjetno živahnemu dogajanju in usklajevanju strategije z deležniki, še preden je bila poslana v javno obravnavo. Mimo hvalnega govora, ki zadeva partikularna področja, pa je bilo slišati predvsem nekaj težav okoli terminološkega opredeljevanja. Pojavilo se je vprašanje potrebe ločevanja področji ljubiteljske in nevladne kulture, za kar ni bil podan neki tehten argument, poleg tega pa je Uroš Veber iz Zavoda Projekt Atol opozoril še na problematično odsotnost opredelitve terminov, ki zadevajo kreativne in kulturne industrije:

IZJAVA

Torej kljub vsemu ostaja še nekaj odprtih točk. Kot je bilo s strani MOL-a večkrat poudarjeno, pa je čas za pripombe, tako vsebinske kot terminološke in druge, še do konca meseca.