Risana katarza

Kulturne novice danes morda malce zamujajo, a zato prinašajo Katarzo, moralno očiščenje in sprostitev, torej. Morda po svetu vsi blodimo v iskanju katarze, a je pot do nje dolga, predvsem pa običajno vodi skozi trpljenje. Nekateri radi ostajamo predvsem na ravni govorjenja in pisanja o katarzi, svojo travmatično in katarzično izkušnjo pa je v risoromanu naslovljenem prav Katarza opisal nekdo, ki o tem ve več kot mi.

7. januarja 2015, na svoj 43. rojstni dan, je Rénald Luzier - Luz zamujal na uredniški sestanek satiričnega časnika Charlie Hebdo. V terorističnem napadu na sedež tednika je nato prav tisti dan umrlo 11 njegovih sodelavcev in prijateljev, Luz pa je bil v naslednjih tednih tisti, ki je oblikoval prvo naslovnico Charlie Hebdo po napadu in je nanjo narisal samega Mohameda z napisom Je suis Charlie.

V naslednjih treh mesecih je Luz šok, žalovanje, depresijo in vsesplošno razmišljanje o svetu tukaj in zdaj zlil v risani roman Katarza, zbirko dnevniških zapiskov in zariskov o prvih mesecih po tragediji. Risoroman torej ponuja intimen vpogled v obdobje po napadu, ko je Luz ostal brez najbližjih sodelavcev, namesto teh pa so ga ves čas spremljali varnostniki.

Knjiga je v originalu izšla konec lanskega maja in je pri kritikih naletela na lep odziv, zdaj pa nam založba VigeVageKnjige že prinaša slovenski prevod. Ob izidu tega prevoda se bodo pogovarjali Alenka Zupančič, Ervin Hladnik Milharčič in Luka Omladič, Zupančič pa nam je zaupala, da se pogovor seveda ne bo nanašal le na risoroman, ampak bo premišljeval tudi širše družbeno-politične stanje v svetu okrog nas:

Izjava

Kljub temu pa bo osnova besedi še vedno risoroman Katarza, ki na samosvoj način komentira tragični dogodek, njegove vzroke in tudi posledice, kar daje odlično podlago za nadaljnji razmislek:

Izjava

Pogovor se bo danes od 19. ure naprej odvijal v atriju SAZU-ja na Novem trgu 2 v Ljubljani. Tokrat vam zamujati ni potrebno.

Poleg pogovora ob risoromanu velja danes še enkrat opozoriti na Festival Sonica, ki v svojem konferenčnem delu danes in jutri premišljuje sonične arhitekture ter bo jutri čez dan z zanimivimi sogovorniki po svoje povezal zvočne in arhitekturne krajine.