Slovo Jerneja Šugmana, Konceptualna umetnost v Mariboru in socialistična v Ljubljani

Preden začnemo z današnjimi kulturnimi novicami, bi na Radiu Študent poslušalstvo radi opozorili na žalni dogodek, ki se na ljubljanskih Žalah odvija prav v trenutku, ko poslušate te besede. Govora je seveda o pogrebu Jerneja Šugmana, velikanu ljubljanske Drame, ki pa se je širšemu občinstvu prikupil s kultno vlogo vratarja Vesa. Za seboj je zapustil velikansko vrzel, ki jo bo najverjetneje nemogoče zapolniti. Ob 14.30 se je pričel državni pogreb z vojaškimi častmi in s temi besedami se tudi na Radiu Študent poklanjamo neprekosljivemu in nenadomestljivemu igralskemu geniju, za katerim bomo še dolgo žalovali.

Če pa se želite po tem žalostnem dogodku malo razvedriti in zvečer obiskati kakšno otvoritev razstave, popiti brezplačen kozarček vina ali dva in malo poklepetati z znanci, pa imamo za vas nekaj predlogov.

V Mariboru si boste lahko kar na dveh lokacijah ogledali retrospektivno razstavo Nike Oblak in Primoža Novaka z naslovom And now for something completely different 8 [and nou for somthing komplitli difrent ejt], ki se z več kot petnajstimi projekti predstavljata v Umetnostni galeriji Maribor in alternativnem centru Kibla. Njuno delo se med drugim naslanja na agresivne vizualne prakse sodobnega sveta, ki jih lahko srečamo na vsakem koraku v obliki invazivnih in brezsramnih oglaševalskih metodah, ki jih umetnika na tak ali drugačen način vključujeta v svoje delo. Za več pojasnil smo poklicali Jurija Kirbiša, kustosa razstave.

Izjava

Zanimali so nas tudi razlogi za postavitev razstave v dveh galerijah, saj gre za umetnika srednje generacije, zato je obsežnost prostora, ki jima je namenjena v Mariboru, vse prej kot običajna.

Izjava

No, če vam je Maribor predaleč, pa lahko tudi v Ljubljani obiščete izredno zanimivo razstavo. V organizaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje si boste lahko v Balassijevem inštitutu v Ljubljani ogledali izbor madžarskih in slovenskih tržnih in filmskih plakatov iz obdobja socializma.

Na Madžarskem so namreč od šestdesetih naprej začeli z vpeljevanjem blage različice tržnega kapitalizma, zato se je produkcija raznovrstnih plakatov v tistem času izjemno povečala. Zakaj to poudarjamo? Ker se takratna uradna politika ni posebej ukvarjala s tem področjem umetniškega ustvarjanja, so lahko snovalci predstavljenih plakatov vanje prosto vključevali tudi zahodne likovne rešitve. Rezultat tega stanja pa je vizualna mešanica vzhodnoblokovskih in zahodno-potrošniških likovnih prvin.

V Sloveniji je bilo stanje malce drugačno, saj so se s podporo uradne politike oglaševalskih projektov lotevala kar podjetja sama, posebej od sedemdesetih let naprej. Če sta ti dve stanji pripeljali do drugače pojmovanih plakatov, pa boste presodili sami.

Kulturne novice je pripravil Klemen