Staro se obnavlja, novo se ponuja na trgu
Jutri zvečer se v Moderni galeriji v Ljubljani odpira razstava Na robu: vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929-1941). Vizualna umetnost tokrat zajema slikarstvo, grafiko, kiparstvo, risbo, fotografijo in film. Stripa, ki je v tridesetih letih v Jugoslaviji zacvetel, se v razstavo niso odločili uvrstiti. Tedaj so ga tiskali v več kot 30 periodičnih publikacijah. Strip očitno še ni dosegel nivoja priznane institucionalne umetnosti. Lahko pa v eni od dvoran vidite nekatere trač revije. Kakšen je okvir razstave, nam je na tiskovni konferenci povedal Marko Jenko, kustos in urednik obsežnega kataloga:
Različni mediji se v petih razstavnih prostorih ves čas medsebojno mešajo. V razstavo je umeščenih tudi nekaj filmov, ki bodo razstavljeni le z odlomki ali z zelo tiho nastavljenim zvokom. Celovečerni igrani filmi se bodo v celoti predvajali v avditoriju Moderne galerije. V čem je sploh smisel obujati te davne, na pol pozabljene čase, je odgovorila Zdenka Badovinac:
Razstava je tudi opozorilo na močan historični revizionizem. Istočasno opozarja, da umetnost tudi podaja kontekst in ni le opisovalka umetnosti okoli nas. Dejan Sretenović, sodelavec iz Muzeja savremene umetnosti iz Beograda, nam je opisal kontekst, ki ga podaja in v katerem je bil podan beograjski nadrealizem, s katerim beograjski muzej na razstavi tudi sodeluje.
Razstava bo na ogled do 15. septembra.
***
Mariborski GT 22, inter(trans)disciplinarni laboratorij, ki povezuje umetnost in kulturo - ter najboljši približek mariborskemu art kinu - je včeraj zjutraj v javnost delil pobudo k podpisu peticije. Mariborska občina namerava prek javne dražbe oddati svoje prostore na Gosposki ulici 11 najugodnejšemu ponudniku. Problem podpisniki peticije vidijo v tem, da v teh prostorih že nekaj časa pod okriljem Društva Hiša! deluje Rajzefiber. Rajzefiber je pisarna, ki ponuja performativne, izobraževalne in senzorične izkušnje mariborskega območja ter ročno izdelane artefakte mariborskih obrtnikov.
Podpisniki peticije, ki jo najdete na pravapeticija.com pod imenom Podpora Rajzefibru, odločitve mariborske občine, citiramo: “ne razumemo in ne podpiramo. Ker verjamemo, da se vsi kdaj zmotimo, bi s spodnjim besedilom radi občino in odločujoče opozorili na njihovo zmoto in mestnim oblastem predlagali rešitev in smernice, da v prihodnje do takšnih spodrsljajev ne pride.” Konec citata. Sprašujejo se tudi, ali je mestu pomembnejša najemnina ali njena vsebina. Mariborsko občino nadalje pozivajo, ponovno citiramo: “Naloga občine je, da skrbi za vse svoje občane, da podpira projekte, ki so trajnostno naravnani, služijo javnosti in prispevajo k odprti, vključujoči in solidarni družbi. Društvo Hiša! služi javnosti: pojdite na Gosposko 11, poglejte njihove programe, pojdite na sprehod z njimi in se prepričajte, da so na/v pravem Mestu. Rajzefiber naj ostane na Gosposki 11!”. Konec citata.
Prikaži Komentarje
Komentarji
Spoštovani,
v teh trač časopisih, kakor ste se porogljivo, a žal na lasten račun, izrazili, tj. v revijah kot Ilustracija, Svijet, Cinema itd., so objavljali svoja (tudi izgubljena) fotografska dela najpomembnejši avtorji tistega časa. Da o njihovi dokumentarni vrednosti, kar se tiče poročil s fotografskih razstav, ne izgubljam besed. Toliko v vednost.
Z lepimi pozdravi in vse dobro,
Marko Jenko, kustos MG+MSUM
Pozdravljeni,
Termin "trač revije" ste na konferenci uporabili sami. Lahko vam pošljem zvočni posnetek.
Lep pozdrav
Komentiraj