Teater dramskih eksperimentov
Teater je življenje in življenje je teater. Tako kot najstniki eksperimentirajo z vsemi možnimi substancami in odklonskostmi, niso nič manj razigrani in pubertetniški naši kontrakulturniki v gledališki umetnosti, ki si je v izogib sramotnemu primerjanju z mainstream gledališčem nadela ime eksperimentalno gledališče. Eksperimentalno gledališče je že od pamtiveka preobračalo ustaljene dramske prireditve in jim kazalo sredinec, pa še marsikaj drugega. Ker pa počasi že vene spomin na začetke, si je vrli Primož Jesenko, dramaturg, gledališki kritik in raziskovalec, zadal popisati preteklost v knjigi Rob v središču: izbrana poglavja iz zgodovine eksperimentalnega gledališča v Sloveniji 1955–1967. Govori Jesenko:
Jesenko je opozoril na odnos do zgodovinskosti eksperimentalnega gledališča in zgodovinskega spomina, ki je pestro dogodkovnost pospravil v luknjo pozabe.
Po eni strani smo priča ignoranci vpeljanih gledaliških ved do eksperimentalnih gledališč, po drugi strani pa si uveljavljene dramske institucije brezsramno sposojajo dosežke in ideje, ki so se spočeli le zaradi inovativnosti in kazanja jezika konzervativnim betežnikom. O parazitiranju uradne drame na eksperimentu ponovno govori Jesenko.
Kot še poudari, je bila knjiga možna predvsem zaradi intervjujev z ustvarjalci, ki so z zgodbami, obogatenimi s kontekstom časa in prostora ustvarjanja, uspeli spresti premišljen pregled zanimive scenske umetnosti.
Novica, ki zadeva vse brezvestne gnilozobce spletnih prostranstev, pa govori o eksistenčni grožnji enemu od svobodnih karibskih otokov podatkovnega Divjega zahoda. Novodobni pirati, ki plujejo po nemirnih valovih tokov p2p in ob odkritju nenadejanih zakladov z grozo najdejo zakrito past zlohotnih virusov, skritih v podatkovnih skrinjah, so se po prekrokani noči znašli obtoženi s strani pretečega kapitalizma, ki vihti meč avtorskih pravic. Spletna beznica aaaarg.org je trenutno tarča nenapovedanega bombardiranja reakcionarnih sil, ki želijo iztržiti kri in rum vrlih kapitanov, ki imajo med drugim pod leseno nogo znano tržnico kontrabantnih knjig. Ker so v obraz mašineriji legalističnih kifeljcev zavpili »Vse lah vzamete, le pdf-jev ne damo«, so jih brezbožniki spravili pred sodišče.
Lastnik domene, Marcell Mars, se je zato odločil, da bo naokoli podal čepico za prispevke, v kateri se je do sedaj nabralo že enajst tisoč zelencev. Zatrdil je, da se bo za nagrabljeno znanje v obliki e-knjig boril do zadnjega, četudi ga bo to koštalo še druge noge. Consider elsevier je največji ameriški izdajatelj akademske literature, ki uživa v mastnih maržah in črni tiste, ki bi želeli olajšati dostop do znanja. Zato se je odločil poslati našim herojem roko pravice globoko v rektum. Proces bo šel kmalu na sodišče in upajmo, da ne sledi znani slovenski komunistični zalegi, suprnovi, čez palubo.
Prikaži Komentarje
Komentiraj