V Deželi pridnih o eroziji demokracije
Včeraj se je v spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča odvil februarski pogovor cikla Dežela pridnih. Tokratne gostje Erika Valenčiča so bile Katarina Bervar Sternad, Anuška Podvršič in Barbara Rajgelj, članice Pravne mreže za varstvo demokracije. Ta je bila ustanovljena v začetku februarja lani z namenom »krepitve ustavnih pravic ter zaščite pred protipravnim ravnanjem oblasti«, kot zapišejo na spletni strani iniciative. Kaj je spodbudilo njen nastanek, nam pove Bervar Sternad.
Pravno mrežo sestavljajo Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International, Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. Mreža s pomočjo pravnikov prostovoljcev nudi pravno pomoč posameznikom ali organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v kazenskih in sodnih postopkih. Ljudje so se že od samega začetka obračali na Pravno mrežo z obilico vprašanj, od tega, ali lahko policija zaseže transparent, do tega, kakšne so možnosti po prejemu plačilnega naloga. To je zahtevalo drugačen pristop k reševanju primerov, kot je tisti v odvetniških pisarnah, razložita Rajgelj in Bervar Sternad.
Vsi govorci na okrogli mizi so izrazili zaskrbljenost nad trenutnim stanjem v Sloveniji. Erik Valenčič nas je tako v pogovor uvedel z navedkom iz knjige How Democracies Die, torej Kako umrejo demokracije, ki še ni prevedena v slovenščino, napisala pa sta jo ameriška avtorja Steven Levitsky in Daniel Ziblatt.
Valenčič zaskrbljeno prepoznava vzporednice med sodobnimi avtokrati, opisanimi v knjigi, z dogajanjem v Sloveniji. Tudi Bervar Strnad razmišlja v podobno zaskrbljenem duhu.
Govorci niso skrivali upov, da aprilske volitve prinesejo spremembo oblasti. Predstavnice Pravne mreže za demokracijo sicer poudarjajo, da zgolj vrnitev v prejšnje zakonodajno stanje ne bo zadostovala, saj sistem že prej ni bil popoln. Menijo pa, da bo prva naloga nove vlade soočenje s protiustavnimi odloki, ki kljub odločitvi Ustavnega sodišča še naprej ostajajo veljavni. Več o nadaljnjem delovanju Pravne mreže na tem področju Bervar Sternad.
Tudi če bodo volitve dejansko prinesle želene spremembe, Rajgelj zagotavlja, da Pravna mreža ne bo niti okrnila svoje dejavnosti niti prenehala delovati.
Temu Anuška Podvršič dodaja, da je smer delovanja Pravne mreže odvisna predvsem od vprašanj, ki jih dobijo od ljudi, ki jim je iniciativa bila in ostaja namenjena. V Pravni mreži poudarjajo pomen angažiranosti civilne družbe za ohranjanje demokratičnih vrednot.
Rajgelj si želi, da bi se zato tudi univerze aktivneje vključevale in odzivale na družbene spremembe.
Pravna mreža za varovanje demokracije je torej nastala iz občutka, da nam grozi hitra družbena regresija. Rešitev vidijo v aktivnosti civilne družbe, h kateri poskušajo pripomoči tudi z lastnim angažmajem. Kako dolgo bodo vztrajali z duhamornejšimi temami od oblakov solzivca in drakonskih kazni za protestnike, pa bodo - kot marsikaj drugega - bržkone pokazale volitve.
Kulturne novice je spisala vajenka Tjaša.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj