V knjižnico morda že prihodnji teden

Ljubitelji knjig ste verjetno že veselo načrtovali obisk knjižnic, za katere je vlada včeraj zvečer sprejela odlok, da bi lahko danes spet odprle svoja vrata, skupaj z muzeji in galerijami. Vendar se odprtje ne bo zgodilo kar čez noč. V Skupnosti muzejev Slovenije in Združenju slovenskih splošnih knjižnic so opozorili, da so za ponovno odprtje potrebne predpriprave. Od vlade namreč zaenkrat še niso prejeli nobenih smernic za zaščito uporabnikov in zaposlenih, zato se morajo glede tega med seboj še uskladiti. Posledično je najverjetneje, da se bodo te institucije za zaposlene odprle v ponedeljek, četrtega maja. Za izposojo pa najhitreje sedmega maja, saj bodo uslužbenci potrebovali nekaj dni priprav tudi za odprtje dela prostorov za uporabnike. 

V dopisu, ki ga je predsednica Združenja knjižnic Vesna Horžen poslala ministrstvu za kulturo, piše, da morajo biti priprave skrbne, saj lahko vračanje gradiva pomeni novo žarišče okuženosti. Knjižnice se bodo zato najverjetneje odpirale v treh fazah. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije naj bi bil po predlogu Združenja knjižnic v prvi fazi odprt samo tisti del knjižnice, kjer si uporabniki izposojajo in vračajo gradivo ter poravnavajo dolgove.

Iz galerij iz tujine prihajajo drugačne novice. Dekle z bisernim uhanom, slika flamskega slikarja Johannesa Vermeerja, je epidemijo preživljala pod budnimi očmi restavratorjev. Slika, ki se nahaja v muzeju Mauritshuis v Haagu, skriva nekatere podrobnosti, ki jih do sedaj s prostim očesom niso videli. Okoli dekletovih oči so našli majhne trepalnice, v navidezno praznem ozadju pa obstoj zelene zavese, ki je z leti zbledela v črno. Za raziskavo so uporabili neinvazivne tehnike slikovne obdelave in optičnega branja, digitalno mikroskopijo in analizo barvnih vzorcev.

Stopimo še v polje filma. Medtem ko Litvanci svoje potrebe po glasbi rešujejo z drive-in koncerti, se prek luže še vedno ukvarjajo s spletnimi kulturnimi dogodki. Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je zato obelodanila, da bodo v igri za oskarja letos tudi filmi, ki se predvajajo le na internetu in ne bodo prišli v kinodvorane. Razlog za odločitev je znan, razplet pa je zanimiv, sploh zato, ker se je že pred nekaj leti začela burna debata o tem, ali bi Netflixovi filmi prav iz tega razloga sploh lahko sodelovali med nominiranci. Doslej je namreč veljalo, da se mora film najmanj sedem dni vrteti v kinodvoranah okrožja Los Angeles. Spremenili so tudi pravilo glede podeljevanja nagrade za izvirno glasbo, ki mora biti po novem najmanj šestdesetodstotno izvirna. Kategoriji za mešanje in montažo zvoka pa sta se združili v eno kategorijo oskarja za zvok oziroma za ton.

Iz Združenih držav Amerike prihaja tudi novica o zgražanju nad novim dokumentarnim filmom Planet ljudi Jeffa Gibsa, ki ga je produciral Michael Moore. V javnosti se je tudi že pojavilo pismo, podpisano s strani več znanstvenikov in aktivistov, ki zaradi navajanja lažnih in zavajajočih podatkov pozivajo k umiku filma. Film naj bi neutemeljeno napadal tudi znane okoljske aktiviste. Med drugim pa se v filmu najdejo argumentacije, da so električni avtomobili in solarna energija nezanesljivi, ker potrebujejo fosilna goriva.

V istem času se verjetno večina domačih filmskih ustvarjalcev ukvarja z izpolnjevanjem izjav za pridobitev nadomestil za upad prihodkov. Finančna uprava zato vse samozaposlene opozarja, da če ste vložili več izjav, šteje samo zadnja, ki ste jo izpolnili. Prek informacijskega sistema eDavki je izjavo za oprostitev plačila prispevkov ali pridobitev mesečnega temeljnega dohodka do sedaj vložilo 41.632 samozaposlenih davčnih zavezancev. Naj birokracija le ne poje krvavo potrebnih 350 ali 700 evrov. Še daleč smo namreč od Dunaja, kjer bodo samozaposleni v kulturi prejeli do tri tisoč evrov nepovratnih sredstev v enkratnem znesku. Ali od Berlina, kjer se pomoč giblje tudi do pet tisoč evrov. Domače ministrstvo vam torej sporoča, da če ste že doslej večinoma živeli na robu revščine, jejte govna še naprej.

S podobnimi besedami se sovražniki obračajo na Radiotelevizijo Slovenija. Če izvzamemo tvit premierja Janeza Janše, ki se je norčeval iz montažerja Dejana Kobana, se zdi, da se vlada norčuje tudi iz programskega sveta javnega zavoda RTV Slovenija. Včeraj so v državnem zboru z 51 glasovi za potrdili sedem novih članov, med katerimi najdemo tudi Alenko Gotar, ki je v preteklosti že večkrat javno povedala, da RTV-ju nasprotuje, in da niti ne plačuje več RTV prispevka. Nastavljanje novih, SDS-u všečnih obrazov se torej nadaljuje tudi na javnem mediju. Brez skrbi, na Radiu Študent smo še na varnem.

Vseeno zaključimo v prazničnem tonu. Danes je vendar mednarodni dan plesa, praznik, ki obstaja od leta 1982! In pa - veselega abrahama, Uma Thurman!